Prilika o talentih me vedno znova spomni na to, da moram z darovi, ki sem jih prejela nekaj narediti. Da ni dovolj, če jih samo uporabljam, pač pa da jih tudi razvijam. Da bo iz njih nastalo še kaj več. Da se vsak talent ali nadarjenost nekako izgubi, če jih ne uporabljam – opravljene imam štiri leta glasbene šole smer klavir, pa znam danes zaigrati samo še prvih nekaj taktov Beethovnove “Za Elizo”. In vendar ne gre samo za talente, pač za vse kar počnem vsak dan. Kar pogosto počnem – ostane, česar pa ne – se izgubi. Velja za vsakega od nas. Bi prosila tiste z avtomatskim menjalnikom v avtu naj poskusijo po starem….Pa srečno pot!
Ko pride starejši človek v dom, za pranje, kuhanje in čiščenje poskrbijo drugi. Prav tako za druge stvari, ki jih ne zmore več sam. Kar naenkrat se zgodi sprememba ne samo v fizičnem smislu (preselitev) pač pa tudi tista, morda celo bolj dramatična, ki poteka znotraj človeka. Sprememba vlog in rutin, ki so celo življenje zaznamovale tega človeka. Nekateri si zaradi tega nikoli ne opomorejo. Prej babica, ki je vse otroke in vnuke oskrbovala z zelenjavo s svojega vrta, sedaj stanovalka, h kateri marsikdo pride na obisk, a vendar nekaj manjka…vrečka lastno pridelane zelenjave v rokah otrok in vnukov, ko odhajajo domov. Zelo malo žensk poznam, ki zares uživajo pri pranju in likanju perila. A ko tega ni več vseeno nekaj manjka.
In ko je za vse tako lepo poskrbljeno, kaj naj počne človek? Nekateri si izpolnijo dan s tolikimi stvarmi, da se čudim kako jim uspeva, drugi potrebujejo nekoliko spodbude da se najdejo v novem okolju, tretjim pa mineva dan kakor pač mine in krog je sklenjen. Sčasoma se spremeni v spiralo, ki vodi v “excess disability” (nezmožnost zaradi dostopnosti in pretirane skrbi/nege). Kaj torej človek resnično ne zmore in česa ne zmore več, ker drugi storijo to namesto njega?
Zato, karkoli storite namesto njih, jim s tem nekaj vzamete (Maria Montessori).
Zato je cilj metode montessori kako obiti resnične primanjkljaje in ohranjati tisto, kar še zmorejo. Pravzaprav dobimo dober nasvet kako do rešitve, če prejšnji stavek obrnemo malo na glavo.
S tistim, kar še zmorejo pripravimo takšne dejavnosti, vloge in rutine, da z njimi lahko obidemo resnične primanjkljaje.
To pa je izziv zaradi katerega je vredno zjutraj vstati!
Sara
