Jožefov hrib zaznamuje baročna cerkev, ki so jo Celjani zgradili daljnega leta 1681 v zahvalo za prenehanje kuge, ki je tiste čase pustošila po Štajerskem in v Celju. Po njej je hrib dobil svoje ime. Cerkev je hitro postala priljubljeno romarsko središče in to ostaja še danes z dvema glavnima romarskima shodoma: na Jožefovo, 19. marca in 1. maja. Svetega Jožefa pa častimo in prosimo za varstvo tudi na večer vsake srede pred prvim petkom v mesecu.
Nov list v zgodovini Jožefovega hriba je obrnil blaženi škof Anton Martin Slomšek, ki je leta 1852 z velikim veseljem sem povabil duhovnike Misijonske družbe sv. Vincencija Pavelskega – lazariste. Sam jih je pozdravil ter jim naložil poslanstvo z besedami: ”da bi se borili zoper nevero, zoper socializem, katerega izrodek je brezverni komunizem, in zoper revolucijo ali prekucijo”.
Lazaristi so se z vso vnemo lotili ljudskih misijonov po slovenskih župnijah ter duhovnih vaj na Jožefovem hribu. Ob prihodu so prvotno majhno hišo ob cerkvi nekajkrat dogradili, sedanjo velikost pa je dobila leta 1933. Med drugo svetovno vojno in po njej je hišo doletela okupacija in nato nacionalizacija. Leta 1990 je bila hiša zaradi zavzetosti in dobre volje Mestne občine Celje vrnjena prvotnemu lastniku – lazaristom. A potrebna je bila temeljite in popolne prenove. Lazaristi so s prenovo pričeli leta 1993 in se že leta 1995 naselili v delu obnovljene hiše. Leta 1996 so se v Domu odvijale prve prireditve, ki so z ustanovitvijo zavoda, leta 1997 dobile nov zagon in hribu vrnile prvotnega duha. Danes je Dom sv. Jožef uveljavljena organizacija, ki po navdihu sv. Vincencija Pavelskega vrši trojno poslanstvo: Duhovno-prosvetno dejavnost, Orglarsko šolo in Varstvo starejših.
