Romarski dnevnik k sv. Jakobu v Kompostelo: 10. dan: Escravitude – Santiago de Compostela
Prebudili smo se v hladno jutro, pozajtrkovali in si še zadnjič oprtali nahrbtnike – vsak s svojo težo, ne le tisto, ki jo nosimo na ramenih, temveč tudi tisto, ki jo nosimo v sebi. Koraki kljub dolgi poti, ki jo imamo za sabo, niso bili preveč počasni, čeprav smo bili utrujeni. Bolečine v mišicah, žulji … A napor, ki se je nabiral iz dneva v dan, smo odmislili in stopali naprej. Med potjo, ki sta jo spremljala ptičje petje in lahen vetrič, je bilo še nekaj časa, da smo se zazrli vase. Vsak korak na tej poti je bil zgodba zase – prepletena s prošnjami, zahvalami, skrbmi, tihimi solzami … Srce pa je vztrepetalo, ko je pogled uzrl današnji cilj – katedralo sv. Jakoba. Kraj, kjer se združijo vse poti in kjer romar najde nekaj, kar je morda iskal ves čas, pa je odkril, spoznal na tej poti Ob 12h smo se udeležili romarske svete maše. Bilo nam je dano, da smo videli tudi nihajočo kadilnico. Po maši smo se sprehodili po mestu, nato pa šli hitro na kosilo. Dan smo zaključili v kraju Finisterre, kjer smo ob pikniku z ubrano pesmijo občudovali sončni zahod. Pesem nas spremljata tudi na poti do prenočišča. Cilj Camina naj bi bil najti pot do sebe. Upava in želiva, da nam je to vsaj v neki meri tudi uspelo. Bon Camino. (Bernarda in Gašper)
