Romarski dnevnik k sv. Jakobu v Kompostelo: 8. dan: Arcade – Tivo
»Daj, da ti bom zvest, moj Bog, da bo križ ob poti kakor srečanje s prijateljem …« (Bi-Pi)
Prebudili smo se v zgodnje jutro in tišina ob skupnem obedu je naznanjala spoštovanje, saj je bila pred nami najdaljša pot tega romanja. Ob prvih korakih po mestnih ulicah, ki so še spale, so v nas odzvanjale besede jutranje duhovne misli.
Pot ustvarja čudovita prijateljstva, še posebej, ko se na poti pojavi križ. Že na tretjem kilometru se je v naši skupinici potrdila misel o plemenitosti prijateljstva, ko se je izgubil romarski klobuk, ki je že drugič romal na Pot. Dodatni kilometri poti so bili poplačani z iskrenimi objemi in veseljem ob najdenem klobuku.
Sveti Jakob nas je vodil skozi mesto Pontevedra, nas hladil v prijetnih gozdnih sencah ter nas žejne vodil med vinogradi. Za prehojeno pot nas je nagradil s počitkom pod brajdami 
. Prijetne vonjave iz Jožetove kuhinje so nas povabile k skupnemu obedu, ki smo ga zaključili z zahvalo Bogu.
Ker smo našli pot, ki je bila duhovna bogata, bomo današnji cilj vedno nosili v sebi.
Tone, Milena, Antonija
