Šesti dan: od Portomarina do Palas de Rei

Kot vsako jutro smo se tudi danes zbudili z željo po novih izzivih, nabranimi močmi in dokaj spočitimi mišicami. Po okusnem zajtrku smo se še v temi podali na pot proti mestu Palas de Rei. Gospod Planinšek nam je podelil blagoslov in nam kot vsako jutro zaželel srečno in predvsem varno pot. Ob tem pa vedno povdari, da se na romanju vsak človek mora poglobiti vase in se srečati s samim seboj.

Sledila je gozdna pot, na koncu katere je izza oblaka pokukalo zlato sonce. Na poti smo kot vsak dan srečali veliko novih nasmejanih obrazov in navezali nove stike. Današnja pot sicer ni bila med najdaljšimi, vendar nam je kljub temu prijala pavza za malico s kavico. Pot so krasili mogočni evkaliptusi, med katerimi je bilo tudi precej mladih nasadov, ki so posajeni v zelo ravnih vrstah. Ustavljali smo se v različnih cerkvah, kjer smo lahko dobili žig za romarske potne liste in prižgali svečko za vse domače, ki nas spremljajo v mislih.

Pozno popoldne smo končali z današnjo hojo in se utrujeni, vendar še zmeraj nasmejani namestili v zelo modernem hostlu. Naši fantje (David, Silvo in Vlado) so nas tudi danes pričakali z močnim stiskom roke, toplim nasmehom in kozarčkom šnopsa. Postelje v hostlu so marsikoga spominjale na ladijske kabine. Gospod Planinšek nas je tudi danes presenetil z zelo okusno večerjo, kateri je sledila sveta maša v bližnji cerkvi. Ker je bila sveta maša v španskem jeziku, smo se po maši zbrali in ponovno prisluhnili evangeliju, tokrat v slovenščini. 🙂

Vsak dan nas boli kakšna mišica več, vsak dan imamo kakšen žulj več, vsak dan nova nepredvidena bolečina … toda vsak dan smo tudi nekaj kilometrov bližje našemu cilju in to je tisto kar šteje. Čez leta se bomo spominjali samo še prijetnih dogodkov … vsi žulji, vse bolečine in današnji problemi bodo zbledeli in bodo preprosto pozabljeni, zamenjani s samo lepimi spomini.

Dogodke šestega dne sva povzeli: Andrejka in Barbara Pliberšek (mama in hči)

Deli.