Povabilo k sodelovanju

Večkrat sem že razmišljala o besedi “prosim”. Če nekdo prosi, da mu pri čem pomagam, ali to nujno pomeni, da moramo to tudi storiti? Ali beseda prosim v sebi nosi že kar odgovor “da”? Ali drugače. Kadar me nekdo prosi za pomoč imam kar malo slabo vest, če ne morem ali ne utegnem. Ali ima torej tisti, ki na “prosim” ne dobi “ustreznega odgovora” pravico biti jezen name?

Druga zanimiva besedna zveza za razmislek je “Ali lahko…?” (v angleščini “Could you?”). “Ali lahko stopite do police?; Ali lahko sami pojeste kosilo?; Ali lahko razrežete ta papir?; Se lahko sami oblečete?” in podobno. “Ali lahko” v sebi namreč nosi dvom, da nekaj sploh zmoremo. Torej s takšnim vprašanjem nekako že vnaprej sklepamo, da nekdo nečesa morda ne zmore.

Vse to so pomembna izhodišča za pogovor o drugem principu/načelu metode montessori za starejše in osebe z demenco. Kako namreč gradimo pozitiven odnos z drugimi, pozitivno samopodobo preko tega kako povabimo bližnjega k sodelovanju?

Strokovni delavci prevečkrat izhajamo iz mišljenja, da je to kar delamo za ljudi, absolutno dobro zanje in jih torej ni treba spraševat. Ko torej pride čas za telovadbo, pridemo do njih in rečemo: “Sedaj gremo pa na telovadbo”. Nobene prošnje, nobenega povabila in ni ravno važno kaj ta človek pravkar počenja. Druga takšna občutljiva reč je hrana. Ali lahko starejši človek reče, da danes pa ne bi jedel zajtrka? Nekako smo v precepu med tem kaj mi mislimo, da je dobro zanj, kaj bi svojci rekli, če bi vedeli, da ni jedel zajtrka in nazadnje kaj bi rekli mediji (na primer “Stradajo jih!”).

Vsak dan imamo torej nešteto priložnosti, da ljudi vključimo, povabimo k sodelovanju, upoštevamo njihovo voljo in stojimo za tem. Kako lahko to storimo?

Metoda montessori predlaga vprašanja v stilu: “Bi mi hoteli pomagati?; Potrebujem vašo pomoč, bi mi želeli pomagati pri tem?; Tole vam gre tako dobro od rok, bi mi pomagali?; Tako ste spretni, bi mi pomagali?; Tako lepo pojete. Bi mi pomagali izbrati pesmi za našo pesmarico. Vaše mnenje mi res veliko pomeni.” in podobno.

Moja osebna izkušnja je pozitivna. Ljudem se dobro zdi, da moje povabilo na eni strani vsebuje pohvalo, ker nekaj obvladajo bolje kot jaz in na drugi strani povabilo, ki ne sili, temveč omogoča izbiro. In v večini so vedno pripravljeni pomagati!

In če ne? Se zahvalim in spoštujem njihovo odločitev.

Sara

Deli.