Udobno sem sedela na svojem stolu in poslušala. Ob izjavi, da se ljudje z demenco lahko učijo, sem se začela živčno presedati. O čem govori? Kakšna traparija je zdaj to? Res je govoril nekaj o tem, da je njegov cilj, da zamaje naše predstave o ljudeh z demenco, ampak tole!? Znana sem po tem, da zelo težko spremenim svoja prepričanja in da včasih tudi argumenti nič ne pomagajo – potrebujem izkušnjo in čas. Zato je tole v Parizu precej bolelo.
Možgani so zanimiv svet poln skrivnosti. Vse naloge in funkcije, ki jih imajo, niti še ne poznamo. Kar pa se tiče spomina je pri metoda montessori pomembna delitev na DEKLERATIVNI in PROCEDURALNI spomin.
Declare (angl.) pomeni izjaviti. Pod deklerativni spomin spadajo pridobljena znanja, naša biografija, obrazi, besede, zgodbe, bližnji/daljni dogodki, načrtovanje prihodnosti. Gre torej za dejstva, ki jih moramo priklicati iz spomina in jih govorimo. Predstavlja tisti del spomina s katerim delamo zavestno – zavestno učenje in zavesten priklic shranjenega. Obdelava podatkov, ki se spreminjajo v spomin poteka v hipokampusu. Ta pa je v večini primerov pri demenci prvi prizadet in zato si ljudje z demenco ne morejo zapomniti bližnjih dogodkov. Kako jim torej lahko pomagamo? Ker notranji spomin ne deluje, je potrebno ustvariti zunanji spomin, ki je shranjen v njihovem okolju (če oseba sprašuje kdaj je zajtrk, na mesto, ki si ga sama izbere, napišemo informacijo o tem. Če oseba ne ve kje ima shranjena oblačila, označimo omare in predale).
Procedure (angl.) pomeni postopek, procedura. Pod proceduralni spomin spadajo spretnosti, navade, vzročnost (vzrok – posledica), asociacije, učenje s ponavljanjem in drugo. Gre za stvari, ki jih delamo. Je del spomina, katerega pomnenje poteka nezavedno (oblačenje, umivanje, česanje, vožnja s kolesom,…). Ko se jih enkrat naučimo, nam o tem ni treba več razmišljat – počnemo jih rutinsko. In ta del spomina pri demenci ostane najdlje neprizadet. Kako lahko to izkoristimo pri delu z osebami z demenco? Ustvarimo proceduro! Oseba sprašuje kdaj je kosilo. Napišemo na listek (zunanji spomin). Vprašamo osebo kam bi ga obesili. Storimo tako. Vsakič, ko ta oseba pride do nas s tem vprašanjem jo peljemo do tistega listka. In to morajo na enak način početi vsi zaposleni/svojci. Čez čas bo oseba iz procedure razvila navado – vsakič ko jo bo zanimalo kdaj je kosilo, jo bo navada (nezavedno) odnesla do listka!
Metoda montessori za starejše in osebe z demenco znanja o deklerativnem in proceduralnem spominu prepleta s spoznanji Marie Montessori in na ta način skuša pomagati.
Sara
