Vincencijanski duh

Vincencijanski duh je tisto, kar nas zaznamuje in nam daje karakter, zato ga želimo krepiti in mu slediti. Do neke mere nam tega daje že značaj hiše in našega dela. Skušamo biti s svojim delom preprosti in ustrezno nagovarjati sodobni čas in prostor. Radi bi, da bi bil pri nas sleherni sprejet, tako stanovalec kakor obiskovalec, še posebej pa, da bi vsakdo začutil, da ga po ustanovi nagovarja veselo sporočilo o odrešenju našega Gospoda. Ubogi sodobnega časa so drugačni od tistih, v Vincencijevem času, v ospredju ni materialna, temveč predvsem duhovna revščina, kjer pa smo vsi dostikrat na istem. Veliko našega dela je usmerjenega prav v to, kjer ni v ospredju reševanje socialnih problemov, temveč vlivanje poguma, veselja in krščanskega upanja v naše življenje in okolje. Vincencij je to delal na vse mogoče načine, ki so mu prišli na pamet; tudi mi želimo biti podobni in iščemo različne načine, kako čim bolj čisto resnico in z evangeljskim žarom priti do sodobnega človeka, ki dostikrat obdaja meglenost in hladnost vsakdanjega okolja. Na Slomškovo nedeljo 2009, smo na osrednjem prostoru naše dejavnosti postavili v lepem paviljonu, velik Vincencijev kip, s katerim želimo imeti sredi našega dela in življenja stalno spodbudo, da nadaljujemo vsi – zaposleni, lazaristi, stanovalci in obiskovalci – njegovega duha. ”Živeti Kristusa, da bomo mogli Kristusa prinašati drugim. Nič več, nič manj.” To je Vincencijeva misel, napisana nad njegovo podobo in tako postaja odslej ”Vincencijev paviljon”, kot imenujemo to mogočno obeležje konkretno vabilo nam stalno tukajšnjim, kakor tudi obiskovalcem.