V zadnjih dneh adventa so tudi na našem hribu priprave na božič v polnem teku. Ne le Dom, kjer božična drevca že čakajo na okrasitev, tudi notranjost cerkve postaja prizorišče rojstva Odrešenika. Vse, kar se vidi navzven je le odsev tistega, kar se je dogaja navznoter. Pri tem nas molitvena skupina v božični devetdnevnici še posebej podpira. Verjamemo, da je molitev pravi odgovor na vse izzive. Verjetno je sad tega tudi letošnja posebnost v pripravah na božič. Letos so v Dom svoje bližnje povabili kar stanovalci sami. Že res, da smo nekaterim pomagali zaposleni, a vabilo je bilo osebno. Svoje bližnje so povabili k sebi, v Dom, kjer se trudimo, da bi se počutili kar se da domače. Če je božično žito z zadnjega srečanja že dobro ozelenelo, bodo angeli z zadnjega druženja kmalu krasili drevca. Drevca pri nas v Domu in tista, ki stojijo tam, kjer so se pletli spomni, ki jih v teh dneh še posebej podoživljamo.
Ob druženju v Emini vasi, kjer so se krepile družinske vezi, je potekalo nekoliko drugačno druženje v Vincencijevi vasi. Lahko bi rekli, da je bilo medgeneracijsko, a je bilo več kot to. Hvaležno sprejemamo pripravljenost celjske Srednje zdravstvene in kozmetične šole, ki v našem Domu izvaja del svojega programa. Pod budnim očesom mentoric dijakinje in dijaki prinašajo v Dom mladostni utrip. Del pridobljenega znanja delijo z našimi stanovalci. Želimo si, da bi bila druženja tudi dijakinjam in dijakom v vzpodbudo za vztrajanje v poklicu, ki je lahko tudi njihovo življenjsko poslanstvo.
