S kolegico imava zdaj že tretje leto vsakih štirinajst dni pogovore o življenju in smrti. Prihajajo različni ljudje, nekateri samo enkrat, nekateri večkrat ali celo redno. So pa mnogi, ki se takšnim pogovorom izogibajo, ko slišijo besedo smrt. Kot da bodo smrti tako ubežali. Moram pa povedati, da smo ob teh pogovorih vsi zelo dobre volje, tudi če govorimo o smrti.
V jeseni smo pripravljali okroglo mizo z naslovom BITI UMRLJIV. Ob tem smo se tudi nastopajoči veliko pogovarjali o tem in eden od kolegov, pediater, mi je ob tem čudovito napisal: »Sam sem se kot pediater srečeval z umiranjem otrok in to od najmanjših naprej in z žalovanjem staršev in sorodnikov. O tej temi bi se morali pogovarjati ne samo, ko si na smrtni postelji ali hudo bolan, ampak vse svoje življenje. Sam čutim, da bi morali organizirati predavanja za ljudi o življenju in umiranju, ko so zdravi, polni energije, da bi se zavedali svoje minljivosti in da bi se izoblikovala hvaležnost do tega, da smo zdravi, da lahko živimo, da pa smo vendar umrljivi ljudje in da nas lahko to doleti vsak trenutek, in da bi morali razmišljati, kaj bi si želeli in koga ob sebi, ko bo do takega trenutka prišlo.«
Res sem bila vesela tega njegovega razmišljanja. Prepričana sem, da ni edini med kolegi, ki razmišlja tako, ampak o tem mediji ne govorijo. Ali pa le zelo redko. Škoda. Lepše in bolj veselo bi živeli, če nam ta tema ne bi bila tak tabu.
Pred dnevi sem srečala starega gospoda, ki so mu že red leti ugotovili anevrizmo (razširitev) aorte in mu povedali, da vsak trenutek lahko poči, kar bi pomenilo smrt. Operacija pa naj bi bila prav tako zelo tvegana. Gospod je ob tem zelo miren. Vesel in hvaležen je za vsak trenutek, ki ga živi, je pa tudi pripravljen, da lahko vsak trenutek umre. Tudi tega gospoda vedno znova rada srečujem. Njegova drža se mi zdi vzor za nas vse. Veseli se življenja, vsakega novega dne in je za to tudi hvaležen, je pa ob tem tudi zelo realen in ve, da mu aorta lahko vsak trenutek poči in bo umrl. Ni nujno, da je ravno anevrizma aorte vzrok za takšno razmišljanje. Zato to velja za nas vse.
