Moč in nemoč medicine

S prijateljico iz Prage sva se pogovarjali o tem, kaj vse medicina zmore in kakšna so  pričakovanja ljudi. Mnogi so prepričani, da medicina zmore vse, samo vsi morajo delati tako,  kot je treba. Potem pa mi nje povedala, kako je pred več kot tridesetimi zelo znan profesor kardiolog, specialist za bolezni srca, v Brnu organiziral svetovni kongres kardiologov. Zbrala se je vsa svetovna elita strokovnjakov s tega področja. Profesor iz Brna je imel tam predavanje in sredi predavanja je nenadoma pred vsem udeleženci umrl. Pred vsemi zbranimi strokovnjaki mu je odpovedalo srce. Nihče mu ni mogel pomagati, kljub vsemu velikemu znanju, ki so ga imeli.

            Spominjam se, kako sem kot študentka na intenzivni prvi pomoči doživela prvo smrt v svojem življenju. Pripeljali so moškega s srčnim infarktom, starega malo čez štirideset let, ki je umrl pred našimi očmi umrl. Meni se je takrat to zdelo nezaslišano. Prepričana sem bila, da človek ne bi umrl, če bi v tem trenutku delali vsi tako, kot je treba. Verjetno tako celo življenje  razmišlja veliko ljudi

            Od takrat je minilo skoraj šestdedet let in v tem času sem doživela veliko bolnikov v najrazličnejših fazah bolezni. Mnoge so se končale ugodno, nekatere tudi ne. Zdaj vem, da tudi najboljša medicina na zmore vsega. Veliko lahko pomaga, vedno več, in tega smo lahko zelo veseli. Pride pa trenutek, ko ostane tud najboljša medicina nemočna. Verjetno bo tako ostalo do konca, čeprav mnogi pričakujejo, da bo medicina nekega dne zmogla vse. Prav je, da upamo v uspeh in si zanj prizadevamo, moramo pa obenem ostati zelo trezni in ne smemo pričakovati nemogočega. Včasih ni lahko združiti oboje, je pa to za vse naše življenje zelo pomembno. 

            To nam bo gotovo pomagalo, da se bomo lahko veselili življenja in vedno  upali v dobro, bomo pa hkrati pripravljeni sprejeti tudi drugačno pot, kot si je želimo. V življenju se združuje oboje in to je polno življenje.

Deli.