Moč besede

Star gospod, že precej nebogljen, pa vendar še zelo svež v svojem razmišljanju, mi je po vrnitvi iz bolnišnice tožil, kako ga marsikatera beseda sestre prizadela. Ona se tega verjetno ni zavedala in morda bi bilo prav, če bi jo na to opozoril. Tako bi imela več priložnosti, da kaj spremeni. To bi bilo vsekakor dragoceno tudi za vse druge bolnike.

            Sestra mu je večkrat rekla: »Danes pa mi niste čisto nič všeč. Tako slabo izgledate.« Pravzaprav ni rekla nič hudega, nič narobe. Tudi čisto iskreno je tako mislila. Samo v tem trenutku stari gospod tega ni mogel slišati. Zanj to sploh ni bilo vzpodbudno. Seveda bi bilo še bolj narobe, se mu zlagala in govorila, kako odličen je videti. V tem  primeru bi bilo verjetno najbolje, če o tej temi ne bi govorila.

            V določenih življenjskih okoliščinah je vsaka beseda še prav posebno pomembna. Ne samo beseda sama, tudi ton glasu, način, kako smo jo izrekli. To je gotovo v  trenutkih stiske in huda bolezen je takšna stiska. Ko pa je človek povrhu še star in čuti, kako mu življenje polzi iz rok, je ta stiska še posebno velika. 

            Beseda ima lahko veliko moč in če bi se tega bolj zavedali, bi bolj pazili, kaj in kako rečemo. Navadno se tega zavemo šele takrat, ko nam nekdo drug reče nekaj, kar nas boli. Potem se dogaja, da se človek še v visoki starosti spominja, kaj mu je kdo rekel v mladosti ali podobno. Vsak od nas je že doživel kaj takega.

            Navadno se spominjamo tega, kar nam je rekel nekdo drug. Največkrat pa se ne zavedamo, da smo tudi sami rekli marsikaj takega, kar je druge zabolelo, pa tega sploh niti nismo čutili, ker nas nihče na to ni opozoril. Verjetno to velja za vsakogar od nas. Besede, ki jo izrečeš, tudi ne moreš kar tako vzeti nazaj. Lahko se opravičiš, ne moreš pa jo izbrisati, ko je izrečena.

            Beseda ima res svojevrstno moč. Včasih se zdi, da se v današnji poplavi napisanih in izrečenih besed tega ne zavedamo, ali se vsaj premalo zavedamo. 

Deli.