Kako beremo

Branje je za naše življenje zelo, zelo pomembno. Ne samo, da si z branjem krajšamo čas, v knjigah najdemo veliko modrosti in to nam lahko pomaga, da veliko bolje razumemo življenje. Posebno še, če znamo o tem, kar preberemo tudi premišljevati in poiskati v svojem življenju tisto, kar je še prav posebno dragoceno.

            Branje knjig brez povezave z našim konkretnim življenjem pa je lahko tudi povsem nekoristna stvar. Popelje nas v čisto nerealen svet in nam tako omogoči, da pozabimo na to, kar se v našem dejanskem življenju dogaja. Meni je veliko ljubše, če nam branje knjig pomaga brati knjigo svojega življenja in knjige življenja ljudi, ki so okrog nas. Kdor zna brati knjigo svojega življenja in se ob tem neprestano učiti, je resnično bogat in postaja vedno modrejši.

            Vse to mi prihaja na misel ob srečevanju ljudi, ki so si zelo različni. Ob takšnih srečanjih se naučim veliko več kot iz knjig. Stara gospa, intelektualka, dobesedno požira knjige. V enem tednu prebere nekaj debelih knjig, v glavnem znanih in priznanih avtorjev. Ko pa gre za kakšno čisto navadno življenjsko vprašanje, za reševanje kakšnega problema iz njenega vsakdanjega življenja, je čisto nebogljena, kot majhen otrok. Tako, da se mi pogosto prav zasmili. Večkrat pravi: »Drugi me ne zanimajo.«

            Čisto drugače živi druga gospa, istih let. Rada bere, ne kakšnih učenih stvari, tudi ne debelih knjig. Nobene formalne izobrazbe nima. Je pa njeno življenje čisto drugačno. Pogovarja se z vsemi ljudmi, ki ji pridejo na pot. In mnogim pomaga, če je treba. Vedno jo je lepo videti, tako zadovoljno in pripravljeno vsem pomagati. Zna brati knjigo svojega življenja in zdi se, da je ta knjiga od vseh najpomembnejša.

            Prav je, da otroke učimo brati in da v njih prebujamo ljubezen do knjig. To jim bo v življenju še kako prišlo prav. Ob tem pa ne smemo spregledati najpomembnejše knjige, knjige svojega življenja. Te ne smemo do smrti nikoli odložiti.    

Deli.