O hrani, ki je čisto zanič, slišimo pogosto v bolnišnicah, v domovih za stare in povsod tam, kjer je na kupu veliko ljudi. Ne samo veliko ljudi, so tudi takšni, ki iz veliko razlogov v tistem trenutku niso zadovoljni. Si zamislite, da bi imeli ravno bolniki in stari ljudje tako zanič hrano? Proti čemu takšnemu bi bilo treba ostro protestirati. Res je tudi, da so naši okusi zelo različni in da ni nujno, da je to, kar imam rada jaz, tako dobro tudi za drugega. Pa tudi to drži, da smo normalno v življenju en dan bolj in drugi dan manj zadovoljni s tem, kar pojemo, pa vendar ne tako nezadovoljni, da bi zaradi tega delali pravi cirkus.
Večkrat se spomnim na bolnika, ki sem ga srečala še v času mojega dela v bolnišnici. Vsak dan se je jezil, ker je bila menda naša hrana tako slaba, da je niti svojemu psu ne bi privoščil. Sama sem vsak dan jedla isto hrano in sem bila z njo prav zadovoljna. Takrat sem razumela, da se gospod jezi nad svojim stanjem, nad svojo boleznijo, ob kateri si ni mogel obetati kaj dobrega. Še dobro, da se ni jezil na zdravnike in sestre, ki so bile vsak dan ob njem. Kuhar pa je bil daleč in ga ta njegova kritika ni prav nič prizadela.
Včasih res ne pokažemo čisto jasno, na kaj se sploh jezimo. Dejstvo je, da je takšna jeza vedno odraz nekega nezadovoljstva v človeku. Veliko ljudi se jezi na družbo, na zdravstvo, morda včasih tudi na šolstvo ali kdo ve, kaj še vse. Včasih je takšna jeza tudi upravičena, celo zelo upravičena. V tem primeru je dobro to jasno in glasno povedati. Samo v sebi moraš najprej razčistiti, kaj je vzrok te jeze in si priznati, če je vzrok v tebi. To seveda nikakor ni lahko.
Zdaj največ doživljam, kako se ljudje odzivajo na hrano v domu. Mnogi so hvaležni zanjo, vsak dan znova. Mnogih v skoraj enem letu nisem niti enkrat slišala, da bi za kakšno stvar rekli, da je dobra. Človek, ki ne zna biti hvaležen in ki ni zadovoljen z noben stvarjo, zelo težko živi. Pa mu ne moreš prav nič pomagati od zunaj. On sam mora videti, da je kaj tudi dobro. In tako je res vsak človek v veliki meri svoje sreče kovač.
