Biti svoboden

V jeseni sem več dni srečevala gospoda, starega nekaj nad šestdeset let, na katerega sem postala pozorna, ker je ves čas kadil, hkrati pa je tudi precej težko dihal. Priznal mi je, da pokadi štirideset ali več cigaret dnevno, kar verjetno pomeni precej več. Ne vem, kaj je tega človeka pripeljalo do takšne zasvojenosti. Predstavljam si, da so ga k temu pripeljale hude notranje stiske, ob katerih ni našel drugega izhoda. Ko sem poslušala njegovo težko dihanje, mi je bilo hudo zanj. Želela bi, da bi nekje našel nekoga, ki bi mu pomagal iz te zasvojenosti. Cigarete so pljuča sicer že zelo načele, s prenehanjem kajenja pa bi se morda izognil kakšni še hujši stiski. Ne vem, kako se je potem pri njem končalo, se pa pogosto spomnim nanj.

            O tem sem se pogovarjala s kolegico, za katero sem, vedela, da ja kot študentka precej kadila, tudi še v nosečnosti.  Ko je bil najstarejši sin   star deset let, je enkrat prišel iz šole in začel neutolažljivo jokati. V šoli so se z učiteljico pogovarjali o škodljivosti kajenja in zdaj se je tako zelo zbal, da bo izgubil mamo. Mama je razumela njegovo stisko in mu za deseti rojstni dan, ki ga je praznoval čez nekaj dni, kot darilo obljubila, da bo prenehala kaditi. To obljubo je potem držala in jo po tridesetih letih še vedno drži. Zdaj je prav ponosna na to, da je takrat zbrala dovolj poguma za odločitev, ki je bila zanjo v tistem trenutku težka.

            Potem pa je svojo pripoved še nadaljevala, kaj vse je ob tem spoznala. Marsičesa morda ne takoj v tistem trenutku, ampak šele mnogo pozneje. Ko je nehala kaditi, je imela nepopisen občutek svobode, kakršnega doslej še ni poznala. Počutila se je močno in svobodno, ker je sama odločala o tem, kaj bo delala in se ni prepustila neki silni želji po cigaretah. Res pa je, da je za to imela dober motiv. Imela je otroke, ki jih je imela rada in je bila zanje pripravljena vse narediti.

            Gospoda, ki sem ga v začetku omenila, ne poznam in tudi ne vem, ali ima ob sebi koga, zaradi katerega bi mu bilo vredno odvreči cigarete. Tako vedno znova vidim, da so naši medčloveški odnosi tisti, ki nam krojijo življenje.

Share.