Po lanskem sklopu predavanj g. nadškofa, dr. Antona Stresa, ko smo razmišljali o temeljih naše vere in religioznosti, smo v letošnjem letu pričeli z novim sklopom petih pogovornih večerov: Ravni in smeri našega življenja. Skupaj s prof. Stresom bomo razmišljali o osnovah antropologije, o človekovem delovanju ter o smereh tega delovanja.
Na prvem pogovornem večeru, ki ga je modeliral Jure Levart je gost nanizal različne odgovore iz zgodovine filozofije in različnih religij na vprašanje: Kdo je človek? Pri tem je posebej izpostavil doprinos judovsko-krščanske tradicije, ki je naposled pripeljalo do pojma osebe oz personalistične filozofije. Bog na človeka v krščanskem ključu gleda kot na osebo s svojim dostojanstvom, svobodo in odgovornostjo. Tega fenomena ni moč zaznati nikjer drugje.
V drugem delu pogovornega večera smo se ustavili pri pojmu človekovega delovanja. Razmišljali smo o izvoru naših dejanj, kje je počelo oz od kod dobi dejanje, ki ga človek naredi svojo značilno lastnost moralno dobrega ali moralno slabega dejanja. Razlikujemo od dejanj, ki so pogojeni s človekovo naravno (dihanje, jok, strah …) ter dejanja, ki so svobodna in hotena. To se dejanja, ki so povezana z umnostjo in so dejanja v pravem pomenu besede. Takšno dejanje je tudi svobodno in zanj smo odgovorni.
Dotaknili smo se tudi dejstva, da je človek, od vseh bitij edino bitje, ki presega samega sebe. Človek je transcendentno bitje, živi v nekih danost, ki pa jih je sposoben vedno znova in znova presegati. Človek si tako sam izbira cilje svojih dejanj. Zato ima možnost svobodne izbire in je za svoja dejanja odgovoren, ker je sam njihov nosilec, začetnik in storilec.
Vablljeni k ogledu videoposnetka predavanja
