Principi metode montessori za starješe in osebe z demenco predstavljajo temeljna načela, ki naj bi bila vidna in prepoznana v sleherni aktivnosti, dejavnosti, vlogi, rutini. Vodili naj bi načrtovanje, izvedbo in pomagali pri vrednotenju tega kar smo storili. So hkrati navodila za delo in ocenjevalna lestvica, ki se jo uporablja za merjenje kakovosti. Tako teorija, kaj pa praksa? O tem ta zapis.
Ljudje imamo radi navodila za uporabo. Da ni treba odkrivati “tople vode”. Je pa zanimivo, da teh navodil mnogokrat sploh ne preberemo. In se potem pogosto jezimo, ker stvar ne deluje, kot je obljubljala reklama.
Metoda montessori obljublja marsikaj. Od večje kakovosti življenja, večje vključenosti posameznika, izboljšanja njegovega funkcioniranja do tega, da tudi bližnjim marsikaj olajša. Vendar brez navodil za uporabo ne bo šlo. Predavanja, izobraževanja, seminarji so super, vendar če potem tega ne spravimo v prakso, če tega ne živimo, smo le “brneč zvon”. In 12 principov oziroma načel metode montessori za starejše in osebe z demenco pomaga, da zadeva zaživi. Na listku napisani in pripeti nad pisalno mizo, so kot zaveza, ki me vedno znova spomni, na kakšno pot sem šla. Hkrati so izhodišče – navodila za pripravo materialov, ki jih ponudimo. Vodijo tudi način kako se pogovarjam s človekom, kako pristopam, kako sodelujem z njim, kako mu predstavim neko dejavnost, kako ga vodim in kako mu dovolim, da uspeh doseže sam. Principi/načela montessori so kot jajca, ki držijo testo skupaj. Vse naj bi bilo prepojeno z njimi. In ko zlezejo pod kožo, so včasih tudi kot slaba vest, ki ti ne da miru.
Kateri so ti principi oziroma načela?
- Aktivnost naj bi posamezniku nekaj pomenila, odsevala njegov smisel.
- Posameznika vedno povabimo k sodelovanju.
- Ponudimo izbiro.
- Govorimo manj in več demonstriramo.
- Gradimo na tem kar posameznik še zmore.
- Prilagodimo se tempu posameznika.
- Ponudimo poznane in estetske materiale, namige, pripomočke.
- Pripravimo takšno dejavnost, da posameznik uporablja roke.
- Aktivnost pripravimo tako, da je mogoče stopnjevanje od lažjega k težjemu, od konkretnega k abstraktnemu in obratno. Materiale pripravimo tako, da napaka ni možna. Ni pravega ali napačnega odgovora.
- Razdelimo opravilo/dejavnost na manjše dele.
- Zahvalimo se za sodelovanje in vprašamo, če bi posameznik želel še kdaj sodelovat.
- Ali je bil posameznik vključen?
Na prvo žogo bi človek rekel, da niso nič posebnega, pa vendar ni čisto tako. O tem pa več v prihodnji zapisih.
Sara
