leto 22
št. 17
23. april 2017
razpored svetih maš
nedelja, 23. april – druga velikonočna – bela nedelja in nedelja Božjega usmiljenja
maše: ob 8.00 – za župljane in obiskovalce naše cerkve
ob 10.00 – + Albina Lamper in sorodniki
ponedeljek, 24. april – Fidelis, duhovnik in mučenec
maše: ob 8.00 – + Jože Kuder (ob roj.d.)
ob 18.30 – + družina Prislan, Hus in Štokovski
torek, 25. april – Marko, evangelist
maše: ob 8.00 – po namenu
ob 18.30 – + Verica Lednik, osmina
– + Marija Svetko (iz Doma)
sreda, 26. april – Marija, Mati dobrega sveta
maše: ob 8.00 – po namenu
ob 15.00 (Emina k.): po namenu
ob 18.30 – + starši in sestra Prodovnik
četrtek, 27. april – Cita, dekla; dan upora-drž.p.
maše: ob 8.00 – po namenu
ob 18.30 – + Andrej Urbancl CM, 30. dan
petek, 28. april – Peter Chanel, duhovnik, mučenec
maše: ob 8.00 – po namenu
ob 18.30 – + Pavla Grm, obl.
sobota, 29. april – Katarina Sienska, cerkv.učiteljica, sozavet.Evrope
maše: ob 8.00 – po namenu
ob 18.30 – + Ivan Šolinić
nedelja, 30. april – tretja velikonočna nedelja
maše: ob 8.00 – za župljane in obiskovalce naše cerkve
ob 10.00 – + Ivan Vrečar in družina
Nedelja Božjega usmiljenja
je danes, na drugo velikonočno nedeljo, obenem Bela nedelja – v spomin na preobleko novokrščenih v prvi Cerkvi.
Pogovori o življenju in smrti
so v ponedeljek, 24. aprila, ob 17. uri. Kot že tolikokrat bosta pogovore vodili zdravnici Matka Klevišar in Julka Žagar. Vabljeni!
Srečanje molitvene skupine
je v sredo, 26. aprila. Pričetek ob 17 h v govorilnici Doma, nadaljevanje v cerkvi.
Verouk:
V ponedeljek, 24. aprila, je verouk za nižje razrede, zaradi praznika pa v četrtek, 27. aprila, ni verouka za višje razrede. Vse otroke že vnaprej vabimo k šmarnični pobožnosti v maju.
Poslovila se je
Verica Lednik, Zagrad 140, roj. l. 1939. Pokopana je na celjskem pokopališču. Naj počiva v miru!
Čiščenje in krašenje cerkve
imate ta teden na skrbi verniki iz Podgorja, 2. del. Bog povrni vsem, ki se potrudite, da je cerkev vedno čista in okrašena primerno letnemu in liturgičnemu času.
Štiristo let Misijonske družbe (1617-2017)
Vincencija ni oblikovalo samo delo in družba, v kateri je živel, oblikovala ga je predvsem milost in notranje preizkušnje. Moral je doživeti prave getsemanske ure. Nenadno se zamaje njegova globoka vera, ki jo je prinesel z doma. Prestala je Berberijo in toliko preizkušenj, zdaj pa je brez zunanjega povoda začel dvom razjedati njegovo srce. Tako težki so bili boji, da si je moral pomagati z mehaničnim sredstvom. Na listek si je napisal veroizpoved in si ga obesil na prsi. Z Bogom pa je napravil nekako pogodbo, da bo v dvomih polagal roko na srce in s tem izpovedal to, kar je napisano na listu. Boj je divjal dalje in ni bilo videti svetle točke, ki bi napovedovala jasen dan. Nekoč pa v svoji razdvojenosti poklekne pred oltar in daruje svoje življenje Bogu: odslej hoče živeti samo za uboge. V trenutku so se razgrnili oblaki dvomov in nemira, zasijalo je jasno nebo čiste in trdne vere, dušo je napolnil mir. Toda to ni bil več mir z nekdanjo nežno sladkostjo in slastjo notranjega življenja. To je Bog izžgal in uničil v viharju dvomov. Nastopil je preizkušeni mir, srce je napolnila dejavna ljubezen, ki se zdaj izčrpava v delu za uboge.
Tudi to veliko pridigo je sv. Vincencij poslušal in obrodila je svoj sad. Tako pripravljen in notranje utrjen je izročen božjemu vodstvu. Zdaj se Božji duh začne prelivati vanj in preko njega v duše. Samo po sebi se razvija delo. Oblikuje se njegova Misijonska družba, oživi karitativno delo gospa krščanske ljubezni, ki rodi družbo usmiljenih sester. Ob njem se kopičijo ustanove in organizirajo karitativna dela, tako številna, obsežna in bogata, da je težko razumljivo, kako je vse to zmogel en sam človek. Razumljivo postane le, če vemo, da zdaj vse izhaja, ne iz njega, ampak iz Božjega duha, kateremu se je izročil in ki oblikuje tudi njega v svetnika.
Potezo za potezo črta Bog v njem svetniško podobo. Raste ob svojih misijonarjih, ob materi Ludoviki in prvih hčerah krščanske ljubezni, zlasti pa ob velikih osebnostih, v katerih krog je stopil in s katerimi sestavlja francosko ali pariško duhovno šolo. Nič ne išče, vse mu Bog pošilja. S svojo naravno sposobnostjo ne dela načrtov, ker ima zanj vse načrte Bog. On se mu samo izroča in zvesto išče njegovo voljo. Zato raste ob vsakem delu, pa tudi ob vsakem razočaranju in trpljenju. Berberija, kriva obsodba, dvomi in življenjska daritev so ga izčistili, da ne išče več sebe, ampak le božjo voljo in njegovo slavo.
Spremljamo ga, kako se v njem oblikuje tista duhovnost, ki jo je zapustil kasnejšim rodovom.
iz: Sodja Franc CM, Vincencijeva podoba
