Ob polnoči je bilo pri Sv. Jožefu v Celju že zelo živahno. Zbirali smo se romarji z vseh koncev Slovenjije, eni prvič, drugi drugič, nekateri tretjič … vsi polni pričakovanja. Camino nas je namreč znova poklical. »Romar prvič, romar za vedno«.
Iz Celja so nas pospremile dežne kapljice, v Benetkah smo občudovali nebeško lepe škrlatne in sinje modre barve prebujajočega se dne, v Madridu, kjer smo se vkrcali na letalo za La Coruno, sivina in dež. Po uri leta se je pod nami razkril prekrasen pogled na mesto ob atlantski obali. Nato še skoraj tri ure vožnje z avtobusom do prijetno sveže toplo jesensko Ponferrade.
Območje Ponferrade je bilo naseljena že v predrimskih časih, naselili so ga Asturi, hispansko-keltsko galsko ljudstvo. Tu so že v rimskih časih v rudnikih pridobivali tudi zlato, sedaj pa se ukvarjajo predvsem s turizmon, kmetijstvo in veterno energijo.
Sredi mesta je Templarski grad Castillo de los Templaris, ki je že od 12. stoletja skrbel za zaščit o romarjev na poti sv. Jakoba. Mesto je polno romarjev, saj skozenj vodi glavna francoska Jakobova pot. Mesto je danes zelo živahno, saj potekajo viteške igre in folklorni dogodki.
Dan smo zaključili v bližnji kapeli s sveto mašo.
Vsi si želimo lepega vremena, saj nas jutri čaka 34 km dolg dan.
Mira in Darinka