Pri svojem delu v bolnišnici mi nikoli ni bilo treba razmišljati, kako bom oblečena v službi. Vedno sme bila v belem in to je bilo zelo preprosto. Pravzaprav se šele sedaj za nazaj zavedam, koliko sitnosti mi je bilo prihranjenih. Poslušam ženske, ki delajo na raznih javnih mestih, ali pa tudi v pisarnah, kjer imajo stik samo s sodelavci in sodelavkami, pa je še kako pomembno, kako so oblečene. Dva dni zapored ne morejo imeti iste obleke. Vedno kaj novega, vedno malo drugače. Pravijo, da si ne bi mogle privoščiti, da bi hodile v isti obleki. Sama to težko presojam, ker se mi ni bilo treba nikoli ravnati po tem.
Pogosto pa se sprašujem, ali bi vendarle imela pogum, da se ne bi ravnala po tem, kr drugi pričakujejo. Zame je pomembno, da nisi umazan in strgan. Vse ostalo pa naj bo prepuščeno vsakemu posameznemu človeku. Če nekdo v sebi čuti nujno željo, da mora biti vsak dan drugače oblečen, naj bo. Ne sme pa to biti nikoli prisila in norma za vse. Sprašujem se, ali se ljudje sploh dovolj zavedamo svobode svojega ravnanja, ali pa se vse prehitro podrejamo takšnim »nenapisanim« pravilom.
Tu je govora samo o obleki, se pa da to prenesti tudi na mnoga druga področja. Takšna nenapisana pravila, po katerih se ljudje zelo ravnajo, najdemo povsod. Že pri zelo majhnih otrocih, v vrtcih in šolah. Samo da ne bomo drugačni kot drugi! Pri vsem tem silnem prizadevanju pa ne znamo biti niti mi sami. Smo samo ponesrečene kopije drugih.
Sama nimam otrok zato, težko govorim o vzgoji otrok v takšne samostojne osebnosti. Predstavljam si, da je to precej težko. Kako otroku dopovedati, da se ne bo počutil prav nič manjvrednega, če ne bo imel vsega, kar ima njegov sošolec? Najprej morata seveda mama in oče sama v to verjeti in ne čutiti prikrajšanosti. Najprej si mora mama sama upati iti v službo nekaj dni v isti obleki in se ne ozirati na to, kaj bodo pa drugi rekli. Isto velja tudi za očeta, če ne ravno pri obleki, pa pri čem drugem, npr. pri avtomobilu. Važno je, da nosita v sebi zadovoljstvo in notranje veselje. Tega pa se seveda navzven ne da pokazati in izmeriti.
