Sklop razmišljanj: »Vera – jed in pijača vsakdanjega življenja«

Delite objavo

Z naslovom sklopa devetih mesečnih razmišljanj želimo nakazati smer razmišljanja o našem življenju, veri in njuni medsebojni povezanosti. Zaradi jezika, ki ga v Cerkvi včasih uporabljamo, se lahko zgodi, da vsebine vere sodobnemu človeku niso več dovolj razumljive, čeprav so veliko bolj življenjske, kot si pogosto predstavljamo.

S preprostimi in poljudnimi razmišljanji bomo skušali vero približati vsakdanjemu življenju, da bi iz nje lažje črpali moč za osebno rast, medsebojne odnose in vsakdanje izzive. Srečanja so namenjena vsem – mladim in starejšim, rednim obiskovalcem Cerkve in tistim, ki so se od nje morda oddaljili. Skupaj bomo iskali odgovore na vprašanja, ki jih življenje postavlja vsakemu človeku.

Razmišljanja, ki bodo v Jožefovi dvorani pripravlja in vodi Jože Planinšek CM.


Človeka brez kulta (češčenja), religije (povezovanja) in liturgije (praznovanja) ni
Ljudje smo, za razliko od preostalega živega sveta, presežna oziroma transcendentna bitja. To nam daje dostojanstvo našega bivanja in razodeva našo bogopodobnost, hkrati pa nam nalaga odgovornost za življenje. Prav v tem odkrivamo temeljna izhodišča za vsakdanje življenje, ki niso bila pomembna le nekoč, temveč ostajajo odločilna tudi danes.
Sreda, 16. septembra 2026, ob 19.00


Molitev in premišljevanje – temelj človekove suverenosti
Ozko razumevanje molitve pogosto razvrednoti njeno pravo razsežnost. Molitev je veliko več, kot si morda predstavljamo, saj lahko osvetli vsa področja našega življenja, tudi tista, kjer bi to najmanj pričakovali. Iz nje lahko črpamo moč za osebno rast, za odnose z drugimi in še posebej za vzgojo.
Sreda, 14. oktobra 2026, ob 19.00

Vera – edino verodostojno izhodišče za življenje in medsebojne odnose
Vera je veliko več kot obredje, molitev ali izpolnjevanje zapovedi. Je izvir dinamike našega življenja, brez katerega ni mogoče živeti. Prisotna je tudi pri ljudeh, ki nimajo osebnega odnosa z Bogom, niso krščeni ali se imajo za neverne. Prav zato je vera področje, o katerem premalo razmišljamo, čeprav nam lahko ponudi veliko več, kot si predstavljamo.
Sreda, 11. novembra 2026, ob 19.00

Moč čudežev ni v prikazni, temveč v vztrajnosti
Čudeži so nekaj, o čemer sanjamo in si želimo, da bi jih doživeli. Pogosto želimo na njih graditi svojo vero, vendar nas to lahko prej, kot se zavedamo, pripelje v slepo ulico. V imenu neke duhovnosti lahko celo zmaterializiramo svoj odnos do Boga in bližnjega. Čudeži so veliko več in jih pogosto najdemo tam, kjer jih najmanj pričakujemo. Zato je pomembno, da o njih razmišljamo, če želimo svojo vero živeti pristno.
Sreda, 16. decembra 2026, ob 19.00

Trpljenje ni smisel, je pa neizogiben del življenja
»Kje je Bog, ko je toliko trpljenja?« je vprašanje, ki si ga ljudje vedno znova zastavljamo. Težko je uskladiti bolečino, zlo in trpljenje z Božjo dobroto. Odgovora, ki bi dokončno razrešil to skrivnost, verjetno nikoli ne bomo našli. Prav zato pa je toliko pomembneje, da se temu vprašanju ne izogibamo, ampak ga sprejmemo kot del svoje poti vere.
Sreda, 13. januarja 2027, ob 19.00

Nedeljska maša in obed – središče človekovega in družinskega življenja
V zgodovini človeštva si življenja skoraj ni bilo mogoče predstavljati brez srečevanja z Bogom in brez skupnega praznovanja. Danes se pogosto obnašamo, kakor da Boga ni, nedelja pa izgublja svoj pomen. Z njo izgubljamo tudi občutek za družino, skupnost in skupni obed. Ostaja vprašanje, kaj nas bolj siromaši – to, da nimamo več skupnega nedeljskega obeda, ali to, da smo opustili nedeljsko bogoslužje.
Sreda, 17. februarja 2027, ob 19.00

Prazničnost je več od nujnega, je žar življenja
Sodobni način življenja se vse bolj oddaljuje od Božjega načrta, po katerem je človek poklican v življenje kot na praznik. Obremenjeni z nešteto opravili in skrbmi pogosto izgubljamo občutek za tisto, kar je v življenju zares bistveno. Tako postopoma izgubljamo tudi del svoje človečnosti.
Sreda, 17. marca 2027, ob 19.00

Nič človeškega nam ne more biti tuje
Jezus odrešenja ne izvršuje od daleč, temveč stopi med ljudi in postane eden izmed nas. Zato razume tudi našo grešnost, slabosti in zmote. Nikogar ne obsoja, ampak človeka vedno znova dviga iz izgubljenosti. Tudi kristjan je poklican, da ne obsoja, temveč razume, sočustvuje in spremlja človeka na njegovi poti.
Sreda, 14. aprila 2027, ob 19.00

To življenje ne more biti za konec
Dostojevski je zapisal, da bo lepota rešila svet. Vse, kar je lepo, dobro, plemenito in resnično, ne more biti ustvarjeno zgolj za minljivost, ampak kaže na večnost. Že stvarstvo s svojo lepoto razodeva svojo poklicanost k večnosti, še toliko bolj pa človek s svojo ljubeznijo, ustvarjalnostjo in dobroto. Jezus s svojim vstajenjem pokaže, da smrt nima zadnje besede in da je človek poklican v polnost življenja.
Sreda, 12. maja 2027, ob 19.00