Človek se ne more nikoli popolnoma pripraviti na starost, na bolezen, na umiranje in smrt, in na marsikaj drugega tudi ne. Ko se to zgodi, je toliko neznank, toliko novega, na kar še nikoli prej ni mogel pomisliti. Tako nas bodo te življenjske danosti vedno presenetile. Lahko pa se celo življenje učimo srečevati se s takšnimi presenečenji in to nam gotovo malo pomaga, ko se srečamo s čem takim. Najpomembneje je, da se o tem pogovarjamo, da vedno dopuščamo možnost, da bodo stvari tekle drugače, kot načrtujemo in si želimo.
Veliko ljudi prizna, do še do visoke starosti, do osemdesetega leta ali še več, nikoli niso premišljevali o starosti in o tegobah, ki utegnejo priti z njo. Živeli so, kot da starosti ni in je tudi ne bo. Takšno razmišljanje sploh ni odvisno od izobrazbe. Tudi med zelo izobraženimi ljudmi, tudi med zdravniki, ki se morda vsak dan srečujejo s starimi ljudmi, je veliko takšnih. Staranje velja za druge, ne pa za njih same. Zelo razumljivo razmišljanje. Pa vendar bi bilo stisk med starimi veliko manj, če bi že prej vedeli in dopuščali, da se bo enkrat končalo obdobje aktivnega življenja in bodo morali sprejeti omejitve. To res ni prijetno, vendar nihče temu ne more uiti. Seveda tudi ne pomislijo na to, da so novi izzivi, ki jih morda starost prinaša, kljub teži lahko zanje nova dragocena življenjska priložnost.
Pred nedavnim sem se z gospodom, starim kakšnih petinosemdeset let, pogovarjala prav o tem. Zdaj je malo več kot eno leto v domu. Pravi, da o tem ni razmišljal nikoli v življenju in zato je seveda še veliko teže sprejel odhod v dom. Tako lepo mi je rekel: »Še eno celo leto po prihodu v dom je duša hodila za menoj. Šele zdaj je vsa tu, z menoj.«
Nam vsem bi želela, da nas starost ne bi presenetila, vsaj ne preveč in ne neprijetno. Da bi znali najti vse tisto, česar smo v starosti lahko posebno veseli. Gotovo so tudi takšne stvari, samo poiskati jih moramo. Seveda pa bi nam vsem želela, da duša ne bi hodila za nami, ampak bi bila vedno z nami tam, kjer smo. Hudo je živeti brez duše. Zato je tako zelo dragoceno, če jo imamo vedno ob sebi.
