Veliki petek in spodbuda za Velikonočni “žegn”

Dan – ko je ostal popolnoma sam
Le obredi so v liturgiji na današnji dan, ki je edini brez maše v letu, saj se je ob tem dnevu zgodila sveta daritev enkrat za vselej. Tisto, kar je Jezus obhajal z učenci pri zadnji večerji, na ta dan iztrpi, popolnoma sam, v čemer je najgloblja izkušnja človeške bolečine, nekaj, kar bi lahko imenovali »predpeklensko«. Apostoli so pospali, eden ga je izdal, Jezus pa je z vsem tem sam, le  s seboj in s svojim Očetom, ki pa mu ob njegovi vdanosti ne odvzame keliha trpljenja, temveč Jezus ob tem celo začuti tolikšno bolečino, da jo v sicer malo besedah pa vendarle izpove z molitvijo psalma, ko pravi; »Moj Bog, maj Bog, zakaj si me zapustil?« Nastopi zastrašujoči molk zemlje in nebes. Bog kot človek v Jezusu ostane sam, popolnoma sam, prav s tem pa neskončno blizu človeku in naši izkušnji.

Človeških trpljenj je toliko kot je življenj, saj vsako pripoveduje svojo zgodbo. Če pa bi iskali skupni imenovalec, smo si zagotovo edini v tem, da je to samota. Ni je bolečine, telesne, duševne ali duhovne, ki bi bila hujša od spoznanja, da smo sami z njo. To je tudi brezno Dantejevega pekla, ko ni ničesar več kot samo še jaz, obsojen na samega sebe, dokler ali če ne izbijem dna. Obsojenost na popoln nesmisel in brez možnosti izmika. 

Vendar tja nas ni pahnil Bog, ne kot, morda za koga lahko hladen, stvarnik, kaj šele kot Odrešenik. Tja se postavi vsakdo izmed nas sam.  Bog pa gre tja, v ta predpekel, da bi nam bil blizu, tam, kamor smo se zaprli.  Postal je meso v vseh razsežnostih, se srečal z našo mesenostjo, ki je merilo bolečine in tudi grešnosti, da bi nihče ne bil sam. Edino, kar po vsem storjenem z Božje strani ostane nam je, da z Jezusom tudi mi vzdihnemo; »Ne moja, temveč tvoja volja naj se zgodi.«

Za verodostojno življenje je potreben Veliki petek. Temeljitejši ko je, globlje je naše življenje. Letošnji v epidemiji, ki nam omogoča malo več časa in prostora zase, je lahko še posebej odrešujoč. Če nas bo dozorel v spoznanje, ko bi z mistikom lahko z življenjem povedali: »na Kalvariji je treba biti gol ter iz mesa in krvi« je smiseln, ne bo zaman. 

Dodajam spodbudo za Velikonočni »žegen«
Bogoslužja Velikega tedna doživljamo za razliko od sicer doma a le v duhu, zato, kot že rečeno, lahko tudi bolj poglobljeno.  Velikonočni »žegen« pa nam ostaja še vedno, seveda doma. Skušajmo mu dati resnično obredno vsebino, saj bo to letos edino konkretno praznovanje. Če pa pomislimo, da se v judovstvu, pa tudi v pravoslavju največje slovesnosti zgodijo doma, nismo preveč prikrajšani. Pomembno je, da damo dogodku dovolj poudarka. 

Predlagam vam, da »žegen« res slovesno pripravite in imejte z njim čim lepše družinsko bogoslužje ali pa tudi svoje, čisto osebno, seveda v duhu z vsemi svojimi.  Okrasite si praznično mizo, porabite več časa, ki ga morda imate za razliko od prejšnjih let na razpolago,  za malenkosti, da bo vse kot je treba in te malenkosti bodo velike, bodo pustile sled, bodo spodbudile razmišljanja …

Ker bomo jutri,  v soboto ob 13.30 blagoslovili velikonočne jedi v našem Domu, se morda ob isti uri, če boste imeli že vse pripravljeno, pri jedeh zberite tudi vi. Poskrbite za blagoslovljeno vodo in vejico »pušpana« ali pa »asparagusa«. Če nimate vode doma, jo lahko pridete iskat v cerkev, kjer je vedno na voljo.

Oče ali mama oziroma odrasel član družine, kjer ste sami nimate izbire, naj začne in vodi skupno molitev. Naredite križ, nato povabite s kakšno svojo besedo ali mislijo vse skupaj k zbranosti in povezanosti s širšim občestvom, župnijo, sorodniki, prijatelji in vsemi, ki so vam blizu. Imejte drug drugega in vse v mislih in s to mislijo zmolite vero ter desetko rožnega venca, morda; ki je za nas križan bil.  Ob koncu desetke zapojte, če bo šlo, pesem; Jezus, ti si vinska trta, po možnosti še drugo kitico, nato pa naj voditelj zmoli še naslednjo ali podobno blagoslovno molitev.

Molimo
Nebeški Oče, tvoj Sin Jezus Kristus nas je s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil. Tega se v teh dneh veselimo, pomagaj nam da se bomo tega tudi vedno zavedali. Veselja nad tem ne moremo deliti z drugimi; našo župniji, sorodniki in prijatelji, ker nas je čas epidemije ujel le v našo hišo oziroma stanovanje. Morda pa nam želiš s tem povedati, naj se bolj zavedamo, da smo prav mi Cerkev v malem. To želimo razumeti, to želimo biti, hvala ti za to zaupanje. To želimo letos še posebej proslaviti, zato te prosimo, da nam blagosloviš jedi, ki smo jih pripravili, da bo naše praznovanje resnično v tebi in s teboj.  Naj bo ta praznični čas in še posebej čas obeda, nekaj svetega za našo družino, naš dom, hkrati pa priložnost, da se povežemo v duhu tudi z vsemi našimi bližnjimi, sosedi, našimi sorodniki, našim župnijskim občestvom, našimi duhovniki, ki prav sedaj tudi blagoslavljajo ter z vsemi ljudmi dobre volje in še posebej s tistimi, ki jim to zaradi veliko večjih težav kot je naša epidemija, ni omogočeno.  Bodi z vsemi, ki smo tukaj zbrani ali pa jih nosimo v srcu, nad nami s svojim blagoslovom, naj v vseh zasije zarja tvojega vstajenja, da bomo v globoki medsebojni povezanosti doživljali te dni in iz njih črpali velikonočnost za naše vsakdanje življenje. To te prosimo po Kristusu našem Gospodu. Amen.

Nato voditelj pokropi jedi pa tudi prostor in občestvo z blagoslovljeno vodo in nato sklene molitev s križem.

Za sklep pa lahko zapojete ali pa zrecitirate »Angelovo češčenje«

Če se niste zbrali k blagoslovu ob predlagani uri, naredite to ob začetku obeda, predno sedete k mizi ali pa obakrat.

»Bog vam požegnaj«

Jože Planinšek

Deli.