Včasih se mi zdi, da so mnogi ljudje prepričani, kako so v življenju pomembne samo velike stvari, majhnih pa niti omenjati ni vredno. V resnici pa je življenje sestavljeno iz tisoč in tisoč drobnih stvari, ki nam življenje lahko delajo prijetno ali pa nam ga zagrenijo, mnoge velike stvari pa ostajajo nekje daleč izven nas. Morda so pomembne za razvoj človeštva, pa prav nič zame osebno.
Tega sem se spomnila, ko sem brala pismo osemdesetletnega gospoda, ki po ženini smrti zelo zadovoljno živi v domu za stare. V zadnjem pismu mi je pisal, kako ga je pred kratkim obiskal sin s snaho in tokrat so imeli s seboj tudi kužka. »Pomislite, po dveh letih, odkar me ni videl, me je spoznal.« In tega se je neskončno razveselil. Zelo drobna stvar, pa je temu človeku prinesla toliko veselja.
Če je toliko veselja prinesel kužek, ki je gospoda spoznal, prinese toliko veselja ali še več tudi, ko se znajde človek pred znancem, sosedom, nekdanjim sošolcem, sodelavcem ali kom podobnim, ki ga spozna po mnogih letih in ga prijazno ogovori. Morda ga spozna po kakšni malenkosti, ki je samo njegova in se je ne more opaziti pri nikomer drugem.
Pa še nekaj zelo lepega je v tej drobni zgodbi. Vidimo, kako veliko vlogo imajo v našem življenju domače živali. Prinašajo neko toplino in sprožijo v človeku nek občutek sprejetosti in povezanosti. Zato ni čudno, da postajajo domače živali, psi, mačke, ptiči in še mnoge druge, vedno pogostejši sostanovalci in prijatelji starih in bolnih ljudi, pa tudi invalidov vseh starosti. Seveda ne moreš spustiti vsakega psa sli vsako mačko v dom za stare, ampak je potrebna ustrezna priprava in vodenje. K sreči si to spoznanje vedno bolj utira pot in je vedno več ljudi, ki se s tem ukvarjajo.
Vse to je v našem življenju pomembno. Ne za vsakega človeka enako, je pa prav, če se trudimo spoznati, kaj je pomembno konkretno za tega človeka, ki je pred nami.
