Oznanila: druga velikonočna – bela nedelja in nedelja Božjega usmiljenja

leto 25
št. 15
19. april 2020


razpored svetih maš

nedelja, 19. april – druga velikonočna – bela nedelja in nedelja Božjega usmiljenja
maše: ob 8.0 – za župljane in obiskovalce naše cerkve 
         ob 10.00 – + Viljem Ošlak

ponedeljek, 20. april – Neža Montepulčanska, redovnica
maše: ob 8.00 – po namenu        
ob 10.00 – + Cecilija, Martin in Ivan Šrot

torek, 21. april – Anzelm, škof, cerkveni učitelj
maše: ob 8.00 – po namenu        
ob 18.30 – + Adolf Kukovič

sreda, 22. april – Hugo, škof
maše: ob 8.00 – po namenu
          ob 15 h  (v Emini kapeli) – + Marija in Dušan Gale
         ob 18.30 – + Marija Mina Hladin

četrtek, 23. april – Jurij, mučenec
maše: ob 8.00 – po namenu
          ob 18.30 – v priprošnjo in zahvalo

petek, 24. april – Honorij, škof
maše: ob 8.00 – po namenu
         ob 18.30 – + starši Stanonik – Qualizza

sobota, 25. april – Marko, evangelist
maše: ob 8.00 – v zahvalo
          ob 18.30 – + Jani Guzej (ž. Šentjur)

nedelja, 26. april – tretja velikonočna nedelja 
maše: ob 8.00 – za župljane in obiskovalce naše cerkve 
         ob 10.00 – po osebnem namenu


Spoštovani!

     Človek se vsemu privadi … »Ja, kot konj biču,« dopolnijo misel starejši kmečki ljudje. Tako se tudi mi vsi privajamo sodobnemu biču človeštva – koronavirusu. Številke o obolelih predvsem pa umrlih zaradi tega smrtonosnega virusa so ponekod po svetu kar grozljive. Pri nas, pravimo, ni tako hudo. Vendar ob tem prihaja na misel naslov znamenitega romana nemškega pisatelja Ericha Marie Remarqua ‘Na Zahodu nič novega’. Časopisna poročila s fronte (čas 1. svetovne vojne) za tisti dan so bila ugodna, za eno družino pa najhujša možna – sin je padel … Ampak časopisi so zapisali: ‘Na Zahodu nič novega.’ 

     Vsako življenje je dragoceno in vredno, da se zanj potrudimo in odpovemo vsemu, kar življenje mene ali drugih ogroža. Kristjani naj tudi v tem čudnem in nevarnem času dajemo zgled odpovedi, sočutnosti in poguma. Ob zahtevi po nošenju mask pomislimo na tiste, ki morajo čisto vsak dan pri svojem delu nositi maske. Včasih na primer na časopisnih slikah vidimo komunalne delavce med smetmi – v maskah. Odslej jih bomo gotovo bolj cenili. Upam, da bomo vsi tudi bolj cenili rek: »Blagor tistemu, ki rad moli!« Nikoli ni osamljen.

     Nedelja Božjega usmiljenja, ki jo bomo letos praznovali podobno kot velikonočne praznike – vsak zase in ob TV ali radijskih prenosih sv. maše – nas prav posebej vabi k sočutju in usmiljenju. Pojdimo na izlet – vase! Tam bomo srečali sebe, bližnjega in – Boga!


Na veliko soboto, 11. aprila 2020, je v Ljubljani v 76-tem letu življenja umrl upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran. Letos bi bil zlatomašnik. V sredo, 15. aprila, smo lahko po televiziji (SLO 2) ali radiu Ognjišče spremljali njegov pogreb v ljubljanski stolnici. Zaradi epidemije je bilo osebno navzočih le nekaj najožjih sorodnikov in ob nadškofu Stanislavu Zoretu še nekaj duhovnikov. 

Nadškof Uran je bil po vrnitvi iz Trsta vsako leto kar reden in zelo zaželen gost tudi pri nas na Jožefom hribu v Celju. Prvič je to bilo v novembru 2016, ko je vodil duhovno obnovo za starejše, nato pa vsako leto adventno in postno duhovno obnovo, v letu 2018, ko je praznoval 25-letnico škofovskega posvečenja, pa tudi glavni romarski shod za sv. Jožefa. Tudi za letošnjo postno duhovno obnovo je bil napovedan, žal pa zaradi bolezni in sprejema v bolnišnico ni več mogel priti. Bog mu povrni za vse njegove pastoralne obiske na Jožefovem hribu, za njegovo pričevanje s pesmijo in besedo. »Da, Oče,« je bilo njegovo škofovsko in življenjsko geslo. 

Verjetno se je vsakogar, ki je njegov pogreb v ljubljanski stolnici spremljal po TV ali radiu, najbolj dotaknila pesem njegovih sorodnikov pa tudi besede nečaka Emila, ki živi na domu v Sp. Gameljnah v župniji Šmartno pod Šmarno goro, kamor se je pokojni nadškof tako rad vračal. Kot njegov stric, ki je vedno ustregel ljudem, če je le mogel, je tudi Emil takoj ustregel in nam poslal besedilo pozdrava miru in sprave pri pogrebni maši v ljubljanski stolnici. Pozdrava s podajanjem rok, kot smo ga bili vajeni pred epidemijo, seveda ni bilo, toda njegove besede so dosegle svoj namen – zbližanje src. Naj ostanejo zapisane v hvaležen spomin na nadškofa Urana tudi v naših župnijskih oznanilih. 


Nedelja, 26. januarja letos, Klinični center, peto nadstropje, nevrološki oddelek. Dan pred napovedano operacijo.

Kot vsak dan v svoji sobi daruješ sveto mašo. Tvojo zadnjo na tem svetu, a tega takrat še ne veva …

Sama sva, v tišini. Sediva si nasproti, ločuje naju samo bolniška mizica, Tvoj zadnji oltar.

Močno občutim veličino tega trenutka, ta neprecenljivi dar, vendar tudi težo skrbi pred operacijo.

V tem tednu si pripravil vse potrebno za primer, če se ne bi izšlo … Trudil si se pomisliti na vse, prav na vse … Zavedajoč se vsega tega sedim pred Teboj, Te gledam in občudujem Tvojo neizmerno srčnost, Tvojo Ljubezen do vseh nas, celo v tem težkem trenutku, polnem negotovosti.

Tvoja zadnja mašna daritev se odvija tiho in mirno, a jo čutim tako močno, tako zares, da me bo spremljala za vedno.

Po evangeliju obstaneš v tišini, me pogledaš v oči, jasno in globoko, in mi s poudarkom rečeš:

»Bodiva si res iskrena brata. Če imava še kaj za urediti, si povedati…«

In potem nadaljuješ: »Morda se vidiva še tukaj. Morda pa se vidiva zgoraj. Če se to zgodi, te prosim, povej ljudem, da sem vsem odpustil vse. Povej, da se vsakemu posebej zahvaljujem za vse dobro, kar sem prejel. Da prosim odpuščanja, če sem koga nehote prizadel. In da sem vsem odpustil.

Vsem ljudem, vernim in nevernim, bi rad rekel: odpuščajte si, bodite prijatelji med seboj in radi imejte to našo domovino Slovenijo!«

Spoštovani tukaj navzoči in vsi, ki to slovo spremljate od doma! Moj Stric je vseh petdeset let duhovništva ob vsaki pogrebni slovesnosti zbrane povabil, naj pokojniku v svojem srcu iskreno rečejo HVALA, OPROSTI in ODPUŠČAM TI. V tem duhu se je poslovil tudi sam: s hvaležnostjo in z odpuščanjem.

Kje pa sem v tem trenutku jaz?

Bil je čas, ko smo mu lahko rekli HVALA in OPROSTI. Če tega nismo storili takrat, vas vse povabim, da to storimo sedaj, ko se od njega poslavljamo.                                   (nečak Emil Kranjec)


V sredo. 15. aprila, se je poslovil naš župljan

Janez Lojen, Hribarjeva ul. 11, roj. l. 1931. Pogreb v najožjem družinskem krogu je v ponedeljek, 20. aprila, na mestnem pokopališču. Pogrebna maša bo kasneje, ko bo mogoče. Spomnimo se ga v molitvi!

Gospod, daj našim rajnim večni pokoj – Naj počivajo v miru!

Deli.