Vedno znova lahko poslušamo, kako se ljudje jezijo zaradi dolgega čakanja pri zdravniku. Saj res ni tako lahko, če mora človek, ki je bolan in ima sto težav, ure in ure presedeti v čakalnici. Nazadnje se vrne domov že čisto izmučen. Če je obisk zdravnika res potreben, pač vzameš to v zakup in potrpiš. Pa res vsi ti bolniki potrebujejo kontrolni pregled?
To sem se spraševala ob pripovedovanju devetdesetletne gospe, ki je v zadnjih desetih letih zaradi kapi, ki jo je preživela, na invalidskem vozičku. Pred štiridesetimi leti so ji zaradi raka operirali ščitnico in od takrat jemlje zdravila in hodi redno na kontrolo, enkrat letno. Po operaciji s ščitnico pravzaprav ni imela nobenih težav več. Lahko bi rekli, da je ozdravljena, kar se tiče te bolezni. Postaja pa seveda vedno starejša in vedno bolj nebogljena. Toda na kontrolo za ščitnico mora iti, saj ima vendar pravico do tega. Pravzaprav ne bo mogla iti, ker ne more. Svojci bodo morali organizirati prevoz in jo peljati z vozičkom. Pa bo tako v že tako polni čakalnici še ena gospa več. Verjetno se tudi ne bo spraševala, zakaj se mora drenjati med bolniki, veliko mlajšimi od nje, pa veliko bolj bolnimi.
Ta gospa gotovo ni edina, ki živi v prepričanju, da ji kontrola pripada, ne glede na njeno starost in na njeno stanje. Zanimivo, da so mnogi ljudje v starosti še manj pripravljeni misliti na druge in se zavedati, da so mnogi v še večji stiski kot oni. Saj ne rečem, da obiska pri zdravniku ne potrebujejo. Seveda ga, pa tudi pogovora o tem, kako jim bo najbolje uspelo biti kos težavam, ki jih je z leti vedno več. Ampak za to ni potrebna kontrola pri posebnih specialistih, ki so že itak preobremenjeni.
Vedno bolj se zavedam, kako zdravilno in pomembno je v bolezni misliti tudi na druge. Tudi če si zelo bolan, se ne moreš vesti, kot da si središče sveta in se mora vse vrteti okrog tebe. V vsakem trenutku je zelo zdravilno pomisliti tudi na druge. Potem kar naenkrat tudi tvoja stiska ni več tako velika. Vsega tega pa se ne moreš začeti učiti šele priu devetdesetih letih, ampak že veliko prej, že kot otrok.
