Kakor tisti, ki ima oblast

Kdo je pravzaprav danes tisti, ki ima oblast, je vprašanje, ki si ga je v tem zmedenem svetu še kako na mestu zastavljati in na katerega ni tako lahko odgovoriti. Še najbolj blizu takšnega se nam bo zazdel tisti, ki ima denar.  Denar nas res kar mami in daje vtis, kot da se z njim da vse kupiti. Pod tem vidikom so nam razumljivi najbogatejši sveta, ki želijo ohranjati svoja mesta kjer jih imajo in se povzpeti še malo višje, da bodo obvladovali razmere. Priče smo, kot lahko v zadnjem času zasledujemo, že boju za vesolje, oziroma obvladovanju sveta iz njegovega vidika.  Na drugem mestu ali v kombinaciji s kapitalom so ljudje, ki so na oblasti z močjo, nasiljem in podobnimi  zmogljivostmi, ki se skrivajo v njihovem ozadju. Lahko bi še naštevali, vendar slej ko prej ugotavljamo, da vse to ni verodostojno. Gre za oblast, ki ne izhaja iz pravih korenin in zato vedno razočara. Sicer lahko marsikoga očara, a kaj ko je tako zelo značilnost očaranja tudi razočaranje. Mogoče se je povzpeti danes, tudi posameznikom, na prestol v vesolju in kraljevati, ko pa se je treba spogledati s seboj, s svojo minljivostjo in z bližnjim iz oči v oči pa se vse razblini. Osvojeno vesolje ne poteši, kakor tudi vse drugo ne, le miren spogled s seboj in z bližnjim je tisti, ki umiri, uresniči in nas naredi suverene. 

Jezus, slišimo v današnjem evangeliju, uči in govori kot tisti, ki ima oblast, kar so opazili njegovi sodobniki in se temu čudili. Jezus je človek a ker je tudi Bog, je popoln človek in zato v sebi povsem uresničen. Njegova beseda ni naučena, temveč je to kar je, iz same sebe, je meso, vsaka zase in vse skupaj.  V njem ni dvoličnosti, hlimbe, razkoraka med mislijo, besedo in dejanjem, temveč je vse le eno. Njegova beseda je on, ki lahko spregovori komurkoli in karkoli in je to vedno res, ki se lahko spogleda s komerkoli in se mu nikdar ni treba bati, da bo kdo v njem odkril kaj takega, zaradi česar bi mu bilo nerodno. Jezus ne more zardeti v razmerju do sočloveka, kar pa ne pomeni, da je mrtvo hladen in da mu ne gre zaupati. Nasprotno, ker je to kar je, je popolna varnost za vsakogar, ki se mu približa.  Eni so se ob Jezusu tega razveselili in mu sledili, druge pa je to razjezilo in v njih vzbudilo odpor, kot znamenje njihove nemoči oziroma izraz njihove umišljene moči. V tem lahko zaslutimo zavrnitev vase zagledanih drugačnega od njih, Jezusa. A to ni Jezusov problem, temveč njihov, ker ne prenesejo drugega v njegovi suverenosti. Tukaj je izvor hudiča in vseh njegovih naporov boja za oblast, ki noče odnehati, čeprav ve, da je obsojen na propad. Obsojen na poraz vedno, ko se znajde pred Jezusom in vsemi, ki Jezusu sledijo.

Morda bi kdo pomislil ob današnjem berilu apostola Pavla, da omalovažuje zakon, ko pravi, da kdor je oženjen skrbi za to kar je svetno, neoženjen pa za to kar je Gospodovo. Ali pa za poročeno, ki želi ugajati možu, neporočena pa skrbi za to kar je Gospodovo. Ne poveličuje enega in omalovažuje drugega, temveč postavlja verodostojen temelj za eno in drugo. Le tisti, ki je najprej poročen s svojim Bogom, uresničen v svoji notranjosti, je lahko pravi mož svoji ženi, in le tista, katere prvi ženin je Jezus je lahko resnična žena svojemu možu. Umišljenost samega sebe mimo svojega temelja z namenom ugajanja drugemu je igra, ki lahko uspeva, uspe pa nikoli. To ni stvar le zakonskega življenja temveč vseh naših medsebojnih odnosov, ki pa jih najlepše vidimo, čutimo, ko izhajamo iz zakonskega. 

Kdo ima torej oblast?  Resnica je danes, bi rekel Franc Sodja, na beraški palici. Žal res. Tudi poštenje ni vrednota zaradi katere bi svet okrog nas padal v nezavest. Nastopiti s kleno, jasno in verodostojno besedo je prej  nevarnost kot izraz moči in oblasti. Vse to drži, kot drži tudi to, da nič ne drži. 

Ostaja pa Jezusova beseda hudemu duhu: »Umolkni in pojdi iz njega.« In res umolkne in izgine.  Ta razblini vse in bo razblinila tudi sodobni umišljeni svet. Samo bližanje Jezusu, na poti vase in k lastnemu uresničenju, je korak v pravo smer, ne glede na to, kako kdo Jezusa imenuje. Če pa je Jezus njegov prijatelje, je to toliko lažje, kot je vedno vse lažje in lepše, če nismo sami.

Deli.