Kako lahko je soditi

Mislim, da se na m vsem dogaja, da sodimo o marsičem, kar vidimo pri drugih, potem pa nazadnje izvemo, da je stvar čisto drugačna, kot smo mislili. No, včasih tudi nikoli ne izvemo, kakšna je resnica. Ostane pa nekje v zraku prisotna sodba, ki je bila izrečena.  Človek se tega prav zave šele takrat, ko so o njem izrečene stvari, ki dejansko ne držijo. Sama se večkrat sprašujem, kolikokrat sem tudi jaz tako sodila druge, pa se tega morda niti nisem zavedala. Zato se mi zdi prav, da se na to opozarjamo. Čisto dobrohotno, z zavestjo, da nihče od nas pri tem ni izvzet.

            Prav dobro mi je ostala v spominu kartica, ki sem jo dobila pred več kot desetimi leti, ko sem se upokojila. Nimam je shranjene, ostala pa mi je njena vsebina. Kolegica, ki sem jo le bežno poznala in se nikoli nisva družili , mi je pisala, zakaj sem se upokojila, ali se ne zavedam, da sem bolnikom bolj potrebna in ne bi smela gledati samo nase. Napisala je celo, da to ni krščanska drža zdravnika. Nisem ji odgovorila, jaz pa sem vedela zase, zakaj sem se upokojila.

            Ali pa kolega, tudi z multiplo sklerozo, ki mi je pripovedoval, kako opotekajoča je bila njegova hoja, ko je še hodil. Mnogi so o njem govorili, da je pijan. To so seveda govorili za njegovim hrbtom. Saj ni imel nobene možnosti, da bi ljudem povedal, zakaj je njegova hoja tako opotekajoča. Obtožba je bila tako vržena med ljudi in za mnoge je to ostalo dejstvo.

            Takšnih in podobnih zgodb bi lahko naštela še veliko, ne samo povezanih z boleznijo, ampak tudi z vsem drugim, kar se dogaja v našem življenju. Pogosto takšne sodbe zelo bolijo. Nikamor se ne moreš pritožiti, nikjer ne moreš popraviti krivice, ki se ti s to sodbo godi.

Deli.