Lani v jeseni sem pisala svoji znanki, ki živi v ZDA in je bila tam tudi rojena, za rojstni dan. Poznam tudi njeno družino, moža in obe hčeri, poročeni. Vem, da je pred nekaj leti zbolela za rakom. Nekaj časa je bila kar v redu, v zadnjem času pa se je rak spet razširil in zdaj je imela metastaze v kosteh in v jetrih. V svojem zadnjem pisanju sem jo vprašala, kako je zdaj z njenim zdravjem. Takole mi je odgovorila: »Počutim se zelo, zelo blagoslovljeno, da sem lahko dočakala svoj oseminsedemdeseti rojstni dan. Svoje življenje polagam v božje roke.« Potem mi je še omenila, kakšno terapijo dobiva sedaj.
Njena sestrična, ki jo tudi poznam, mi je nekako ob istem času pisala, naj jo malo potolažim in spravim v dobro voljo. Ni se mi zdelo potrebno, da bi jo morala tolažiti in spravljati v dobro voljo. Takšna, kakršna je, bi morda celo ona lahko tolažila mene in me spravljala v dobro voljo. Zdelo se mi je, da zelo trezno gleda na svojo sedanjo situacijo in da je trenutno njeno glavno čustvo velika hvaležnost Bogu za to njeno življenje, kakršnokoli je že sedaj. Zato sem ji čisto preprosto odgovorila nekako takole: »Ob napredovali bolezni ti gotovo ni lahko. Prepričana pa sem, da je tvoj odnos do življenja, tvoja velika hvaležnost Bogu za vse, kar se ti je v življenju dogajalo, veliko bolj pomembna kot vsa terapija, ki ti jo lahko nudi medicina. Samo to ti lahko v tem trenutku res pomaga.«
Premišljujem, kako dragoceni so za nas ljudje, ki se tako, kot ta znanka, spopadajo z boleznijo. Od njih se lahko učimo. Ob njih vidimo, kaj je v življenju res dragoceno, kaj je tisto, kar nazadnje ostane in nam pomaga. Ob takšnih ljudeh izgubi tudi bolezen svojo ostrino, prav tako tudi smrt. Ob tem pa je treba tudi povedati, da je ta gospa do takšnega odnosa do življenja in do takšne povezanosti z Bogom, morala dozoreti. Pred nekaj leti to verjetno še ne bi bilo mogoče. Zato so bila leta trajanja njene bolezni zanjo in za njeno družino zelo dragocena. Vem, da je v vsem tem času tudi veliko molila. Hvaležna sem, da sem jo poznala. Zdaj je že pokojna.
