Buen Camino!
Želja, beseda, pozdrav, ki ga v teh dneh, ko smo na tihem potovanju vase…, zdaj že sedmi dan, še vedno najpogosteje slišimo. Beseda, ki nas te dni, ko se na poti Camina srečujemo z romarji iz vseh koncev sveta, navdihuje in ozavešča.
Ko sem odšla na »Pot Camina«, sem bila brez vseh pričakovanj a z eno samo željo, da nam prav vsem v skupini uspe preseči omejitve telesa zaradi višjega cilja, ki je za vsakega od nas seveda drugačen.
Zdaj, ko je pred nami samo še en dan hoje in nekaj preostalih kilometrov, sem neizmerno hvaležna, da nam je vsem uspelo prehoditi začrtano pot, ter, da smo se kot skupina povezali med seboj in ustvarili čudovito harmonijo…
Dano nam je videti, da smo si bili namenjeni in da smo si drug drugemu darilo, saj smo se iz izkušnje ter preizkušnje vsakega od nas učili prav vsi. Priložnosti za učenje je bilo neizmerno veliko, če le smo jih hoteli prepoznati.
Camino se nas je vseh močno dotaknil. S svojo blago močjo, in nikoli ne bomo več isti, kot smo bili pred to potjo.
Ko smo na notranjem potovanju v svoje globine, je doživljanje sebe, občutkov, ljudi – nekaj, kar vsi zelo težko opišemo z besedami. Namreč, ko z vsem svojim spoštovanjem, ponižnost jo, ljubeznijo do svete poti po Caminu do vseh, ki so že hodili po tej poti ter s hvaležnostjo, da ti je dano, da si lahko na tem delčku sveta sam s seboj a hkrati s celotno skupino in z vsemi ljudmi z najrazličnejših dežel, ki hodijo in hodijo prav tako kot ti, se zaveš vseh lepot okrog sebe, čarobnosti celotnega stvarstva in čudeža življenja, ter globoko v sebi občutiš, da si tudi ti majhen delček vsega tega.
Neizmerno sem hvaležna za vsak trenutek na tej čarobni poti, za vsak uvid, za vsa razodetja, kajti to je ena tistih priložnosti, ko se lahko enkrat za dlje časa »umakneš« proč od posvetnega sveta, v svoj notranji svet in ga odkrivaš. In vsi čudoviti prizori, ki se odpirajo skozi pot, po prostranih gozdovih, čudovite igre svetlobe po drevoredih, ko skozi drevesa posijejo prvi jutranji sončni žarki…, začutiš, kako ti vsa ta lepota okrog in naokrog tebe »odklepa« vrata tvoje duše.
Molitev in pošiljanje dobrih želja, ljubečih misli najdražjim in prijateljem, osmislijo vsak trenutek poti in so na nek način darovanja naših bolečin s katerimi smo se včasih soočali za dobrobit vseh, ki jih imamo radi in za boljši svet, za mir in ljubezen na zemlji.
Še nekaj bi rada posebej izpostavila, to je, da smo globoko v svojem srcu vsi neizmerno hvaležni, da smo, eni redkih, ki jim je bila dana milost, da smo na Camino lahko šli na tak način, kot naša skupina. Namreč, vsako jutro smo bili deležni božanske hrane, ki nam jo je pripravil Jože s pomočjo Aleša, Mihe in Luke, ter vzpodbudnih in navdihujočih Jožetovih besed in blagoslovov, s katerimi nas je pospremil vsako jutro na pot. In ko smo se vrnili s poti, nas je spet čakala vsa tista neizmerno okusna hrana, ki jo je Jože pripravil s toliko ljubezni za nas in tudi vsa čudovita druženja, petje pesmi, molitve in zrna modrosti, ki jih je z nami delil Jože, so pripomogli k temu, da je bila naša pot Camina lahkotna in še bolj posebna.
Hvala iz srca!
Sonja Mikuš
-
- sdr
