Če bi kdo mislil, da je na Caminu vse gladko ali pa, da se karkoli zgodi po naključju, bi se močno motil. Denimo elektrika je bolj ali manj samoumevna, a ne na Caminu. Tu je lahko zmanjka že zgodaj zjutraj! Tako nam zajtrk pod milim nebom se bolj tekne. Pospravljanje v kovcke in dnevno pripravo na pot že dobro obvladamo, zato na pot lahko odidemo prej. Kar kmalu po osmi. Jutro se zelo pocasi prebuja, vlage se kar ne moremo otresti.
Povsem enako je v tehnični ekipi. V vsakem kraju iščejo zaloge za polnjenje naših želodčkov. A je, zlasti v manjših krajih, količina lahko težava. S pravo mero ročnih kretenj se uspešno dogovorijo za cvetačo ali brokoli,…
Ne poznam besede, ki bi opisala vse, kar počne g. Jože. Ne le, da tudi sam roma, ampak nas tudi duhovno spremlja in ob tem pripravi še vse obroke. Danes nas je na poti spremljala njegova jutranja misel o tem, kako pomembno je po padcu vstati. Le kako bomo ohranjali duhovno kondicijo, ki jo tukaj pridobivamo v domačem okolju. Ko kakšni dežni kaplji navkljub vztrajamo na zastavljeni poti in odkrivamo vedno nova spoznanja o sebi, pa tudi sopotnikih.
Pri nocojšnji skupni romarski maši se je slišala tudi slovenska beseda. Očenaš je donel v več deset jezikih. Zelo bogato in ganljivo doživetje pa je blagoslov romarjev, zbranih ob daritvenem oltarju. V spanec nas bo odnesla melodija, ki doma zveni ob besedah: “Na poti skozi življenje, ti nisi nikdar sam, …”
