Po naspani noči in občasnem prebujanju sredi noči (smrčanje romarjev v skupni spalnici s 30 ležišči) smo se prebudili v megleno a jasno jutro. Po jutranjem urejanju in obilnem zajtrku smo ob 8. uri krenili na današnjo romarsko pot, na kateri nismo bili sami. Hodili smo po stezah, obdanih z gostim mešanim listnatim gozdom, ves čas ob poti pa tudi veliki kostanji, ki kar vabijo k nabiranju tega jesenskega ploda. Pot nas je vodila skozi manjše zaselke, skozi preproste drevorede, kjer se ti pogled ustavi na kamnitih ogradah, ki kažejo vso svojo starost. Pot se je ves čas današnjega romanja vzpenjala in spuščala ter deloma potekala po asfaltirani, deloma neutrjeni cesti. Za pokrajino Galicijo so značilni pasadoiros, to so v vrsto položene velike kamnite plošče za prečkanje potokov, corredoiros, ozki, na obeh straneh obdani useki in horreos, to so dolge kamnite na opornike postavljene shrambe za žito. Pokrajina je zelo podeželska, katere poudarek ji dajejo vasice, travniki in gozdovi z grčastimi hrasti.
Na poti se človeku ves čas poraja misel, koliko romarjev je že prehodilo vso to razdaljo, koliko utrujenih romarjev je že omagalo … A večina jih srečno prispe do konca poti.
Vsak dan na poti doživljam občutek utrujenosti in napora, pridejo pa tudi trenutki, ko se ta utrujenost kar razblini in mi prinese moč, da nadaljujem in vztrajam.
Življenje je romanje in potrebno je vztrajati ne glede na preizkušnje, ki nam pridejo na pot!
Tadeja Godicelj
Tako zgleda soba s pogradi, kjer se zaradi utrujenosti prav udobno spi. Le kakšno smrčanje zmoti nočno idilo. (Foto Tadeja Godicelj)
Pot nas je vodila po stezi skozi gozd. (foto: Tatjana Godicelj)
Vsaka klopca pride prav za utrujene romarje. Nekatere so uporabljali romarji že pred stoletji… (foto: Tatjana Godicelj)
Ob robu poti so kamnite ograde. (foto: Tatjana Godicelj)
Samo še 100 pred nami, za nami že 110km! Včasih je na kamnih, ki so smerokaz in informacija o še preostali poti tudi kakšni priboljški, ki so jih zapustili romarji za romarje.
Delno pot vodi tudi po asfaltni cesti, ki je najmanj prijetna za naša stopala. (foto: Tatjana Godicelj)
Romarji hodijo včasih zase, včasih po dva, trije skupaj. (foto: Tatjana Godicelj)
Nekdaj so bile dokazni material romanja v Santiago de Compostela samo Jakobove školjke, ki so jih nabrali v morju. Danes v dobi digitalne tehnike pa tudi fotografija in video. (foto: Tatjana Godicelj)
Idilična pot se vije tudi med travniki. (foto: Tatjana Godicelj)
Spet ta asfalt… (foto: Tatjana Godicelj)
V daljavi se že vidi naš cilj – Portomarin. (foto: Tatjana Godicelj)
Portomarin pred nami, samo še čez tale most in smo že na današnjem cilju. (foto: Tatjana Godicelj)
