Zadnji dan našega romanja v Santiago de Compostela se je začel bolj zgodaj kot običajno, saj so romarji morali na pot že ob 6h zjutraj, da bi prišli pravočasno do sv. maše za romarje v stolnici sv. Jakoba ob 12. uri.
Kot običajno vsako jutro sva z bogoslovcem Rokom pohitela in tokrat vstala okrog 5. ure kot g. Jože Planinšek in mu pomagala pripraviti zajtrk za naše romarke. Po zajtrku jim je g. Jože dal navodila, jih duhovno uvedel v tisti dan ter jim podelil blagoslov. Pot jih je najprej vodila skozi gozd ob kraju Pedr0uzo, nato pa skozi primestne vasi vse do predmestja Santiaga de Compostela, ki ima približno 100.000 prebivalcev. Romarji so prečkali številne avtoceste in šli mimo gore vzdihljajev – Monte do Gozo, kjer so kot že milijoni romarjev pred njimi zavzdihnili ob pogledu na mesto zgrajeno ob apostolovem grobu. Nato jih je pot vodila skozi predmestje Santiaga vse do mestnega središča in končnega cilja romanja – stolnice sv. Jakoba.
V stolnico je bil odprt samo en stranski vhod, skozi katerega so prihajali romarji. Najprej smo šli k stopnicam, ki vodijo za oltarjem do kipa sv. Jakoba, ki ga romarji z molitvijo in ganjenjostjo v srcu objemajo. Nato smo se po stopnicah spustili še v kripto, kjer se nahaja sarkofag posmrtnimi ostanki – relikvijami sv. Jakoba. Mnogi smo poklenili in v tišini molili ob apostolovem grobu in v svetnikovo priprošnjo zaupali vse svoje najdražje in vse tiste namene za katere smo želeli prositi.
Po prihodu vedno večjega števila romarjev v cerkev, se je ob 12. uri začela sv. maša za vse romarje, pri kateri je somaševal z drugimi duhovniki – romarskimi spremljevalci tudi g. Jože. Sv. mašo je s petjem obogatilo petje zbora dijakov iz neke španske srednje šole in igranje na kitare. Sv. maša na grobu apostola sv. Jakoba je za vse romarje pomenila vrhunec, ne samo tistega dneva, temveč zagotovo vse romarske poti. Da bi še bolj povzdignili slovesnost na čast svetniku in v zahvalo Vsemogočnemu, so na koncu sv. maše v veliko kadilnico sredi cerkve položili žerjavico, nanjo nasuli kadila in 5 moških v posebnih opravah je zanihalo kadilnico čez celo cerkev.
Po sv. maši je večina romarjev pohitela v dolgo vrsto pred romarskim uradom, kjer so dobili zadnjo štampiljko v svoj romarski potni list in čakali na izdajo romarske listine. Nato smo se odpravili na bližnji hrib, kjer je bilo naše zadnje prenočišče – albergue v bivšem semenišču “Seminario menor”. Po kosilu smo se z dodatnima izposojenima 9 sedežnima voziloma odpravili še na konec poti v Finisterro ali Fisterro na obali Atlantika, kjer se je po običaju nekdaj končalo romanje s sežigom romarskih oblačil. Najprej smo se sprehodili po lepi peščeni obali, namočili noge v morje in si za spomin poiskali kakšno lepo školjko, ki jo je naplavilo morje na peščeno obalo. Na koncu smo se odpravili še do rta na katerem je svetilnik in počakali naš zadnji sončni zahod na našem romanju v Santiago de Compostela.
Ko smo se vrnili v albergue nas je spet pričakalo okrepčilo, ki ga je medtem pripravil g. Jože. Hitro smo se odpravili spat, saj je bila pred nami najkrajša noč, ker je bilo treba vstati že ob 4-ih zaradi pravočasnega odhoda na letališče v Santiagu od koder smo se vrnili čez Madrid domov v Slovenijo.
