3. dan: od Trabadela do Fonfrie

dan – Od Trabadelo do Fonfrie

Ko smo se zjutraj še v temi zbudili nas je pričakalo bolj »kislo« vreme. Najprej smo šli k jutranji nedeljski maši v cerkev sv. Nikolaja, ki se je nahajala tik pod našim albergom. Tako smo se duhovno pripravili za dan, ki je bil pred nami. Po sv. Maši nas je spet pričakal obilen zajtrk, ki nam je dal telesne energije za nov dan.

Pripravljanje pohodniške opreme je bilo tokrat za vse nas kar stresno opravilo zaradi napovedanih negotovih vremenskih razmer in vzpona na planoto, ki je na približno na 1300 metrih nadmorske višine. Nato smo se podali na pot. Kar nekaj časa je bila pot še suha in so se kazali sončni žarki. Korajžno smo zakorakali po asfaltu. Pot skozi prvo vas je bila zanimiva, saj so nas domačini prijazno spodbujali s pozdravom »buen camino!« in nasmehi. Potem se je pot začela počasi dvigovati, romarke pa smo se malo razkropile in se potopile vsaka v svoje misli. Proti vrhu je že začelo močno deževati, toda kljub vsemu smo se na poti dobro počutile. Ustavile smo se v cerkvi sv. Marije v starodavnem keltskem kraju O Cebreiro, kjer smo dobili žig. Ob ogledu cerkve smo bile prijetno presenečene, ko smo našle razstavljen izvod slovenskega Svetega pisma z odprto stranjo na Evangeliju po sv. Mateju. Nato smo pot nadaljevale in se ustavile v gostišču, da smo pomalicale. V jedilnici je bilo že več romarjev, ki so se prav tako okrepčali z malico. Nadaljevale smo pot v dežju, na drugi strani pa so se spet kazali sončni žarki, kar nas je navdušilo. Ob poti je bil zanimiv poglede na grme šipka in jesenskega žafrana.

Po zadnjem vzponu, ki je bil zelo kratek, smo si privoščile kozarec vina, zapele pesem in se spustile še zadnje 3 kilometre, ki pa so se nam zaradi utrujenosti zdeli že zelo dolgi.

Kljub deževnemu in vetrovnemu vremenu, smo pot tudi ta dan z dobro voljo končale in vesele prišle do cilja, to je do alberga A Reboleira v Fonfriji.

Silva Sonjak