Ko sem pred meseci poslušala, kaj se je zgodilo šestdesetletnemu moškemu, sem se zamislila. Zgodba še zdaleč ni osamljena. Podobno se dogaja vsepovsod in je tipičen pokazatelj, kako danes razmišljamo o življenju in smrti. Seveda moram biti poštena in povedati, da ne povod in ne vedno, pa vendar precej pogosto.
Pri gospodu, ki sicer ni bil srčni bolnik, je prišlo do nenadnega zastoja srca. K sreči se je to dogajalo prav pred bolnišnico in tamkajšnji zdravnik ga je hitro začel oživljati. Trudil se je in trudil, trajalo je skoraj celo uro, preden je srce začelo spet biti. Vsi ob njem so bili tega zelo veseli, toda gospod je pri tem dobil hudo možgansko okvaro, tako da je bil popolnoma nepokreten in komunikacija z njim ni bila možna. Bolnikova družina tega nikakor ni mogla razumeti. Medicina vendar zmore vse in gotovo je način, kako ga bodo spravili spet v staro stanje. Od zdravnikov so zahtevali, da naredijo vse, da se bo to zgodilo. Zdravniki so seveda naredili vse, kar je bilo v njihovi moči, stanje pa se ni prav nič izboljšalo. Po treh mesecih pa so otroci obrnili ploščo. Ker se očetu stanje ni izboljšalo, so od zdravnikov želeli, da ga evtanazirajo. Rekli so, da se jim preveč smili, da bi ga gledali takšnega.
Družina je gotovo doživljala zelo težke čase. Kaj je doživljal bolnik, ne vemo, ker komunikacija z njim ni bila možna. Lahko si samo predstavljamo, da je bil z eno nogo že tja čez, kjer ni bolečin in trpljenja. Ampak za ženo in odrasle otroke je bilo pretežko sprejeti dejstvo, da oče ne bo nikoli več tak, kot je bil.
Pa vendar je toliko situacij v življenju, ko ne moremo ničesar narediti ampak samo sprejeti stanje takšno, kot je. Spremljati človeka v takšnem stanju je izraz velike ljubezni in globoke vere. Evtanazija ni rešitev. Po tej logiki bi lahko evtanazirali vse, ki nam preprečujejo, da bi lahko mirno in brezskrbno živeli. Gre tudi za naš temeljni odnos do življenja in smrti. Najprej ne moremo dopustiti, da bi nekdo, ki je hudo bolan, mirno umrl, potem pa, ko vse mogoče poskušamo in ne umre, ne moremo dopustiti, da bi takšen živel.
