leto 26
št. 36
24. oktober 2021
razpored svetih maš
nedelja, 24. oktober – 30. nedelja med letom – MISIJONSKA
maše: ob 8.00 – za žive in + župljane ter obiskovalce naše cerkve
– v zahvalo ob 40-letnici poroke (Nežika in Stanko Gajšek)
ob 10.00 – + Franci Privšek, 1. obl., in Marija Ograjenšek Privšek
ponedeljek, 25. oktober – Krizant in Darija, mučenca
maše: ob 8.00 – po namenu
ob 18.30 – + Klokočovnik
torek, 26. oktober – Lucijan in Marcijan, mučenca
maše: ob 8.00 – + Marija Povalej (ž. Šentjur)
ob 18.30 – starši Žagar, brat in dve sestri
sreda, 27. oktober – Sabina, mučenka
maše: ob 8.00 – po namenu
ob 18.30 – + Mihaela Kolar, osmina
četrtek, 28. oktober – Simon in Juda Tadej, apostola
maše: ob 8.00 – + Marija in Alojz Pavlič
ob 18.30 – + Stritih, Kačičnik in Klokočovnik
petek, 29. oktober – Mihael Rua, duhovnik
maše: ob 8.00 – + Marija Korenjak (ž. Šentjur)
ob 18.30 – + Viktor Žaberl
sobota, 30. oktober – German, škof
maše: ob 8.00 – Hanifa Koprivc in Danica Koprivc
ob 18.30 – + Stritih, Toplišek in Kačičnik
nedelja, 31. oktober – 31. nedelja med letom
maše: ob 8.00 – za žive in + župljane ter obiskovalce naše cerkve
ob 10.00 – + Rajko Gabrovec, 6. obl.
Spoštovani!
Današnja misijonska nedelja
je vsako leto največja manifestacija povezanosti vesoljne Cerkve. Udje Kristusovega telesa molimo drug za drugega in si z darovi pomagamo, da bi Božje kraljestvo veselja, pravičnosti, miru in ljubezni zaživelo med nami. Nabirka današnje misijonske nedelje je za misijone in jo zelo priporočamo.
Misijonska obzorja
– dvomesečnik -širijo naše krščansko obzorje, nam trkajo na vest, da bi bili bolj sočutni do naših bratov in sester v misijonskih deželah, dostikrat pa tudi nas opogumljajo, ko spremljamo rast mladih Cerkva v misijonskih deželah pa tudi tako požrtvovalno delo naših misijonarjev in misijonark. Ob Misijonski nedelji vam jih še posebej priporočamo; na mizici pod korom jih je vedno dovolj na voljo.
Pogovori za dušo – psihološka podpora,
ki smo jih začeli pred štirinajstimi dnevi, se nadaljujejo. Lepo spet vabljeni – tisti, ki ste že bili, kakor tudi drugi, da se pridružite razmišljanjem kliničnega psihologa mag. Draga Tacola, našega župljana, in seveda tudi pogovoru z njim. Pričakujemo vas v četrtek, 28. novembra, ob 17. uri v Jožefovi dvorani. Lepo vabljeni in spodbudite ob tej priložnosti k obisku še koga.
Duhovne vaje za ministrante
bodo v tem tednu z začetkom v četrtek ob 9. uri in sklepom v petek s kosilom. Fantje, lepo vabljeni, da tudi tako izkoristite ta počitniški čas. Pripravlja jih in vodil jih bo naš sobrat Rok Žlender.
Spomini
imenujemo imenovanje naših pokojnih ob skupni molitvi rožnih vencev na Vseh svetih dan popoldne v cerkvi. Kdor želi, lahko na listek napiše imena svojih pokojnih, da jih vpletemo v skupno molitev, in listek odvrže v košarico pod korom. Po želji lahko ob tem oddate tudi prostovoljne darove.
Čiščenje in krašenje cerkve
imate ta teden na skrbi verniki z Janežičeve poti ter iz Zvezne, Groharjeve in Hribarjeve ulice. Bog povrni vsem, ki se potrudite, da je cerkev vedno čista in okrašena primerno liturgičnemu in letnemu času.
************
MOLITEV ZA NOVO EVANGELIZACIJO
Hvala ti, dobri Oče, da te poznamo
in se lahko zbiramo v Jezusovem imenu.
Prosimo te, poživi nam vero,
da bo postala globoko prepričanje in resnična moč,
ki izhaja iz osebnega srečanja z Jezusom Kristusom.
Daj nam, dobri Oče,
da bomo živeli v poslušnosti Svetemu Duhu.
Naj zvesto hodimo za Kristusom,
navdušeno in vztrajno odgovarjamo na Božjo besedo
in hvaležno uživamo kruh življenja.
Dobri Oče, podpiraj z močjo Duha
prizadevanje Cerkve za novo evangelizacijo
in nas vodi, da bomo z besedo in s svojim življenjem
našim sodobnikom oznanjali Kristusa.
Jezusovi učenci naj se odlikujemo
po ljubezni do ubogih in stiskanih,
naj bomo solidarni s potrebnimi
in velikodušni v delih usmiljenja,
naj ne molčimo pred zlom
in ne podležemo mikom prevladujoče miselnosti.
Po Marijinem zgledu naj v luči vere
odkrivamo čudovita Božja dela;
naj bomo pozorni na znamenja časov
in postanemo znamenje prisotnosti Vstalega v svetu,
da bomo z novim navdušenjem služili
resnici, pravici in miru.
To prosimo po Kristusu, našem Gospodu.
Amen.
/Gradivo za misijonsko nedeljo 2021/
LETO SVETEGA JOŽEFA
Pridiga up. nadškofa dr. Antona Stresa
pri sv. maši na Slomškovo nedeljo,
26. septembra 2021, pri sv. Jožefu v Celju
Spoštovani gospod škof,
dragi sobratje duhovniki, redovniki in redovnice,
dragi bratje in sestre!
Da smo se letos na Slomškovo nedeljo zbrali prav na tem hribu, kjer stoji cerkev sv. Jožefa, je razlog JOŽEFOVO LETO, se pravi leto, v katerem bi naj poživili pobožnost do sv. Jožefa, krušnega očeta Božjega Sina, predvsem pa se navdihovali pri njegovem življenjskem zgledu služenja Božjim načrtom, katerim je podredil svoje želje in ambicije, ki jih je kot potomec slavne Davidove kraljevske rodbine prav gotovo imel. V tej veri in predanosti Božji volji je sv. Jožefa občudoval tudi blaženi škof Slomšek in ga pogosto postavljal za zgled svojim vernikom. Tudi takrat, ko je pripeljal sem k sv. Jožefu prve misijonarje sv. Vincencija Pavelskega, je posebej omenjal veliko posredniško vlogo, ki sta jo imela in jo še imata ob velika Jožefa iz zgodovine našega odrešenja. Egiptovskega Jožefa je preko čudnih zapletov Bog vodil do visoke vladarske funkcije na egiptovskem dvoru, da je lahko pomagal preživeti svojo rodbino, ki je bila nosilka Božjih obljub. Jožefu, možu Device Marije in Materi svojega Sina in našega Odrešenika, pa je Bog zaupal varstvo Svete družine, kar je neprimerno večja odgovornost in poslanstvo kakor je bila tista, ki je bila zaupana egiptovskemu Jožefu. Svojo edinstveno vlogo poglavarja svete Družine je sv. Jožef častno izpolnil, vendar za ceno velikih osebnih odrekanj, temin vere in brezpogojne pokorščine, katere zadnji razlogi so mu dolgo ostajali prikriti.
I.
Blaženi Slomšek je v enem od svojih nagovorov v čast sv. Jožefu to Jožefovo preizkušnjo v veri in zaupanju zelo močno poudaril in ga s tem postavil za naš zgled, ki ga pogosto potrebujemo. Jožef ni mogel vedeti, kaj se je zgodilo z njegovo zaročenko Marijo, da je postala noseča. Slomšek tako pravi: »Marija ino Jožef sta bila po judovski šegi zaročena ali obljublena; nista še skupaj živéla, pa zvestobo zakonsko sta si bila ojstro deržati dolžna. Jožefu je še skrito bilo, kar je angel Mariji oznanil, ino kaj čuda se je v’ njej zgodila, de je Sina božjiga od sv. Duha spočéla. Zdaj zagleda Marijo nosečo, se prestraši, ino si svétvati ne vé«. Iz tega pa takoj narediti pomemben poduk in navodilo. »Bog tudi nam svoje skrivnosti perkriva, de razuméti ne moremo, kako ino zakaj se to ali ono zgodi; ravno po tém nas pa tudi uči, ne prenaglo soditi, temuč v’ ponižnosti čakati, dokler nam kakor sv. Jožefu ob pravim času vse razodene.« Prenagljene in neutemeljene sodbe in obtožbe ne zastrupljajo naših odnosov samo z drugimi ljudmi, ampak tudi s samim Bogom. Hočemo, da nam je vse takoj jasno, če pa ni, se nanj hudujemo, ga zasovražimo ali celo zapustimo. Sv. Jožef je zgled drugačne, potrpežljive drže čakanja in zaupanja v Boga, ki vse, kar stori, prav stori.
II.
Največkrat pa se bl. Slomšek ustavi ob tisti kreposti sv. Jožefa, ki jo tudi Sveto pismo poudarja. To je njegova PRAVIČNOST. Zato pa moramo pravičnost razumeti v vsej njeni širini.
Pravičnost je najprej poštenost v naših medčloveških odnosih, ki nam ukazuje, da damo vsakemu, kar mu gre in do česar ima pravico. Med te pravice spada tudi pravica do dobrega imena, do katerega je imela pravico tudi Devica Marija. S prenagljeno obsodbo bi lahko sveti Jožef to njeno dobro ime poteptal in vsi bi mu dali prav, čeprav bi ji storil najhujšo krivico. Lahko bi jo vrgel na cesto kot nezvesto zaročenko in prešuštnico, ljudje bi pa rekli, da je naredil po pravici in da si drugega ni zaslužila. To je tisto ozko pojmovanje pravičnosti, ki odobrava načelo »zob za zob in glavo za glavo« in kateri se zelo rada pridruži maščevalnost in se skrije pod plašč pravičnosti.
Obstaja pa še neka druga pravičnost, ki je značilna za ravnanje Boga samega. Bog ni samo pravičen sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje, ampak je še bolj tisti pravičnik, ki nas grešnike opravičuje. Če nas Bog ne bi opravičeval naših krivičnosti, ampak bi nam samo strogo in neizprosno sodil, ne bi bilo za nobenega človeka rešitve pred njim. Toda Jezus je v tem nedvoumen in jasen: »Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil« (Jn 3,17). Prva in zadnja Božja misel ni obsodba, ampak rešitev. To je njegova ljubezen do nas. Takšna je bila tudi Jožefova ljubezen do njegove zaročenke Marije. Ni ji hotel maščevalno škoditi ampak jo reševati. V tem je bila njegova pravičnost, po kateri je bil bolj podoben Bogu, ki rešuje, kakor maščevalcem, ki zahtevo po pravičnosti, ki je sama po sebi utemeljena, sprevračajo v maščevalnost oziroma svojo maščevalnost odevajo v pravičnost in jo s tem prikrivajo.
Naloga pravičnosti je ravno v tem, da nas varuje pred maščevalnostjo, ne pa da svojo maščevalnost z njo prikrivamo. Kdor se namreč maščuje, ne pozna meje in mere, ampak gre čez njo. Ne vrača samo zob za zob in glavo za glavo, ampak za zob terja celo glavo. Naloga pravičnosti pa je, da kroti izpade in pretiravanja maščevalnosti. Še vedno velja tudi rek starih pravnikov, da je »summum ius summa iniuria«: najbolj stroga in neizprosna pravičnost se sprevrže v najvišjo krivičnost. Pred to krivično maščevalnostjo je svetega Jožefa obvarovala njegova ljubezen do svoje zaročenke Marije in ga s tem obvarovala, da ji ni naredil najhujše krivice, ki bi jo povsem po krivici javno obsodil in ji naredil nepopravljivo škodo. Tudi če bi potem hotel ob spoznanju resnice prenagljeno dejanje popraviti, mu tega ne bi nihče verjel. Pravičnost zato zahteva, da se v svojih obsodbah ne prenaglimo ampak prepustimo dokončno sodbo Bogu, ki edini lahko pravično sodi. Je najbolj pravičen in v svoji vrhunski pravičnosti ne obsoja in ne pogublja, temveč opravičuje, ko nas rešuje naše lastne krivičnosti.
III.
Tretja krepost, ki jo Slomšek poudarja pri sv. Jožefu in ob kateri se tako lepo razodene Slomškova lastna pastirska in vzgojiteljska skrb, je Jožefova skrbnost, da Božjemu Detetu nudi varnost in potreben telesni in duševni razvoj. V Slomškovem času glavna vzgojna nevarnost v družinah ni bila – kakor danes – razvajanje otrok, ampak strogost, zanemarjanje celostnega razvoja in nemalokrat tudi izkoriščanje njihove delovne sile. Slomšek pa se zavzema za pravico otrok do brezskrbne mladosti, do varnosti in možnosti za celostno rast telesa in duha, zdravja in izobrazbe. Tudi v tem vidi zgled svetega Jožefa. »Kako skerbno je varval sveti Jožef božje dete Jezusa svojiga rejenca po nevarni poti v daljni Egipt na pobegi pred grozovitnim kraljem Herodežem. Oh! naj bi vsi zakonski svoje druge – vsi očetje ino matere svoje otroke tako lepo nesreče varvali, ne bilo bi toljko sromakov ino sirot med nami. Kjer pa praviga varstva ni, tam je škoda ino nesreča doma«.
Najpomembnejši del tega starševskega varstva pa je otrokom dati za dediščino vero in moralno krepost. »Oh kako slabo starši oskerbijo svoje otroke, kteri jim bogastvo veliko zapustijo, božiga podučenja in čednosti pa nič.« Ter Slomškove besede so še posebno sedaj ob začetku katehetskega leta, ko se po naših župnijah začenja veronauk, posebej vredne, da se nam vtisnejo v srce.
Zgled svetega Jožefa je bil za blaženega Slomška velikokrat iztočnica za njegove številne duhovne misli in moralna navodila. Očitno je, da sta si bili dve svetniški srci – Jožefovo in Slomškovo – kljub dvatisočletni časovni oddaljenosti blizu, ker sta oba hotela v celoti biti v službi Božjega Sina Jezusa Kristusa in Božjega kraljestva, ki ga je Jezus oznanjal. Zato sta lahko tudi naša vodnika, kakor je lepo Slomšek enkrat sklenil svoje misli o sv. Jožefu: »Naj bo vsmilen Jezus vaš ljubeznivi tovarš, naj bo Marija devica vaša ljuba tovaršica ino sv. Jožef vaš poseben prijatel skoz celo vaše živlenje; tako bojo tudi enkrat na posledno uro te tri svete peršone vaša svetla tovaršija na zadnim poti v veselo večnost. Amen.«
Izdal; lazaristi in župnijski urad Celje – sv. Jožef, Plečnikova ulica 29, Celje,
odgovarja: za župnijo; Vlado Bizant CM, župnik, GSM: 041 282 908,
za Dom sv. Jožef; Irena Švab Kavčič, direktorica
Telefon: 059 073 800, faks: 03 548 15 96, elektronska pošta: info@jozef.si,
spletna stran: www.jozef.si,
misijonska hiša TRR: SI56 33000-0001845319,
župnija TRR: SI56 0483 5000 3316 584,
Dom sv. Jožef TRR: SI56 33000-0001631628
