Peti dan romanja smo začeli z mašo pri kateri nas je nagovorila božja beseda “naj odrinemo na globoko”. G. Jože nas pri pridigi spomni, da je romanje ena izmed poti, ki te lahko pripelje do svojih globin.
Po zajtrku smo v hladnem jutru zapustili mesto. Pot nas je vodila po slikoviti pokrajini, z urejenimi romarskimi potmni, čez potočke, izpod mogočnih starih drevoredov. Ustavljali smo se ob albergih (romarskih postajališčih), kjer smo žigosali romarske potne liste (kot vsak dan), kjer smo si namočili suha in žejna grla,…
Pred odhodom do Portomarin (komaj 22 km) po maši zajtrkujemo.
Še naša ležišča pred pospravimo in se pripravimo za pot.
Pred vhodom našega prenočišča Almo do Camino.
Del romarjev zapušča mesto Sarria.
Še zadnji pozdrav mestu Sarria, kjer smo prespali.
Pot nas vodi naprej, lahko se poglobimo vase.
O poti zanimiv kozolec.
Buen camino – romarski pozdrav – “dobro potovanje!”
Samo naprej!
Čas za veliko pivo in res veliko kavo.
105 km je že za nami, še 100 jih imamo do Santiaga.
Pogled na našo novo postojanko – mesto Portomarin.
Tabla za Portomarin ni ravno ugledna,…
…je pa veličasten most pred prihodom v mesto Portomarin,..
…in pod mostom teče reka “Rio MINO”.
Še stopnice, na katere se moramo povzpeti,…
…zagledamo romarski hostel – albergo “Villamartin”.
Romarski voditelj je tudi izvrsten kuhar, ki nas dnevno razvaja.
Včasih ima tudi pomočnike, obvezno izven kuhinje.
