Kmalu bo jutro, toda vsaj eno uro kasneje kot v Sloveniji.
Pot nas je spet vodila po razgibani pokrajini (rahlo gričevnati), pašniki, njivami s koruzo (ni še za silirati). Srečno pot so nam voščili domačini in številni romarji, bolj ali manj čili in zdravi.
V soboto zvečer, 5. septembra 2015, smo se slovenski romarji (19 po številu), v cerkvi v Arzua, udeležili romarske svete maše, kjer nas je pozdravil domači župnik, maševala pa sta argentinski pater (na sliki) in naš g. Jože Planinšek. Romarji smo prejeli posebni romarski blagoslov, približali smo se čisto k oltarju.
Kip apostola Jakoba in zanimiva postavitev okrasitve cerkve.
Spalnica je prazna, romarji so odšli.
Ostali pa so kovčki.
In spet David: “I, kam bi del? Tone: ” I, tam, kjer si vzel, nazaj v avto!”
… le 17 km do Santiga (ali po slovenko – Šentjakoba).
Santiago po glavni cesti.
Z Davidom, ko iščeva kruh oz. odprto trgovino (to ni Slovenija), naletiva na procesijo z Marijinim kipom, glavna cesta je zaprta.
Procesijo spremlja godba na pihala.
Kruh sva kupila v majhni trgovinici, vrneva se na današnje prenočišče v O Pedrouzo, kamor so že prispele prve romarke, kjer si “lajšajo noge”.
Pozno nedeljsko kosilo je bilo seveda spet v izvedbi našega g. Jožeta.
Pred mašo še nedeljski nagovor duhovnega vodje, g. Jožeta.
Maša za romarje na današnjo angelsko nedeljo in še skupni blagoslov vseh romarjev (celo iz Mehike,…).
Še zadnja skupna slika pred jutrišnjim romanjem, bolj v samoti, do Santiaga.
…in za po večerji, še paličinke…
Spet se slišimo jutri, tokrat iz samega cilja romanja, Sntiago de Compostella.
