Četrti dan romanje se je začel še v temi, vetru in dežju.
Jutro se prebuja skozi dež in meglo. (foto: Inge Kobe)
Odeti v pelerine smo se napotili proti Sarriji. Pot je vodila, naproti prejšnjemu dnevu, strmo navzdol. Višinska razlika prehojene poti je pomenila blizu 800 metrov. Čudovito zgodbo pokrajine je oblikovala igra meglic in sonca. Travniki, kjer se je paslo govedo, nam je nudilo aroma terapijo.
Zeleno kuliso so nam nudila stara drevesa, porasla z lišaji in s preprogo mahu. Spraševale smo se ali je tak pogled doživljal tudi sv. Frančišek, ko je ob petju ptic romal v Santiago.
Pot nas je vodila tudi skozi gozd (foto: Inge Kobe)
Mladi, ki smo jih srečevali na poti, doživljajo romanje na svoj način. Romarski obrok smo si sestavili iz popotne torbe, dodali pa nekaj iz njihove ponudbe.
Romarska malica na poti. (foto: Tatjana Gyergyek)
Vez, ki se splete med romarji, ki se samo mimogrede srečajo na svoji poti je ob ponovnem snidenju podobna srečanju starih prijateljev.
Mladi iz Sarrie so nas s svojo radovednostjo in odprtostjo presenetili, ko so nas nagajivo vprašali od kod prihajamo. Ob besedi Slovenija so kot iz topa izstrelili ‘Jan Oblak’! Ob omembi Luka Dončiča pa smo spoznali kako veliki ambasadorji so naši športniki. In ponosni! Tudi to prinaša romanje.
Dan se začne in zaključi z besedami našega vodje, ki nam pri jutranjih blagoslovih in večernih mašah, med drugim razlaga pravi namen romanja. Že na uvodnem nagovoru je povedal, da na romanje vzamemo sebe, svoje skrbi, svoje najdražje in veselje. In to nam je vodilo.
Večerna sv. maša v samostanu sv. Magdalene v Sarriji, kjer smo imeli tudi prenočišče (foto: Viljem Kaučič)
4. dne našega romanja so pripravile: Irena, Zdenka in Tanja
