Treba je varčevati

Verjetno bi se večina ljudi strinjala, da je treba varčevati. Vse preveč smo se razvadili in včasih res po nepotrebnem razmetujemo denar in razne stvari. Malo starejši se še spomnimo, česa vsega včasih nismo imeli pa zaradi tega nismo prav nič trpeli. Vprašanje je samo, kje in kako varčevati.

            Prijateljica mi je pripovedovala, kako varčuje njen sedemdesetletni mož. S tem gre že vsem na živce, pa mu nihče ne more dopovedati, da gre takšno varčevanje že veliko predaleč. Tako na primer gre na stranišče in pusti vrata malo odprta, da mu ni treba prižigati luči in tako varčuje z elektriko. Tudi rok si ne umije, ker je treba varčevati z vodo. Če gredo kam na obisk ali jest v restavracijo, pobere tam vse umazane serviete, ker jih doma morda lahko še za kaj uporabijo. Lahko bi naštevala še mnogo drugih primerov moževega varčevanja, vse približno v tem slogu. Pa sploh niso družina, ki bi bila v stiski.

            Premišljujem, kaj neki roji po glavi temu gospodu, da varčuje tako. V starosti ima varčevanje lahko še drugačen pomen. Star človek čuti, da se mu življenje izteka in na nek način bi ga želel ohraniti, da bi mu ne ušlo iz rok. V bistvu ga je tega strah. Vse to dela, ne da bi se prav zavedal, zakaj tako. 

            Morda se nekaj podobnega dogaja tudi pri starih ljudeh, ki imajo sicer neko povsem povprečno finančno situacijo, pa ves čas stokajo, kako neki bodo  preživeli, kako neki bodo plačali davke in podobno. Tudi za temi tožbami in skrbmi se zdi, da je treba  večkrat razumeti nekaj drugega, ne čisto navadno skrb za finančno preživetje.

            Razmišljam, ali se ljudem s takšnimi skrbmi da pomagati. Verjetno ne. Vedno je odvisno od človeka samega, od njegovega razumevanja življenja in od njegove pripravljenosti, da skoči v neznano, ko se mu izteče življenje. Kdo od nas pa sploh lahko reče, da je na to res pripravljen?     

Deli.