Prva sreda zakritih nasmehov in iskrivih oči

Z izidom božičnega Zvona s hriba smo v zapisih o virusu SARS- CoV – 2 v Domu sv. Jožef začeli pisati novo poglavje. Pozdravljamo hitre teste, cepivo in spreminjamo svoj odnos do tega vsiljivca. Upoštevaje ukrepe in priporočila se bomo še vedno po najboljših močeh trudili, da mu preprečimo vstop v Dom, v naša življenja. Naš trud pa bo vsak dan znova usmerjen k vzpodbudam za ohranjanje upanja, da se nam bliža dan, ko bomo drug drugemu lahko pokazali celo nasmeh. Čeprav so danes popoldne ostali še varno skriti za maskami, so prižigali iskrive poglede. Ni bilo naše tradicionalne januarske prve srede, bil je prvi četrtek. Bila pa so voščila, srečanje zaposlenih v varni razdalji in spodbudna voščila našega direktorja, tudi v vlogi Chefa. Z nami sta bili že oz. skoraj upokojeni sr. Emanuela in ga. Štefka. O tem, kaj je njima in vsem nam ob tej priložnosti namenil g. Jože, pa lahko preberete spodaj. Tukaj pod okriljem sv. Jožefa smo ponosni na svojega direktorja, pa tudi drug na drugega.


Dragi oblikovalci Doma sv. Jožef,

tako vas imenujem, ker vas tako čutim in doživljam, tako vsakega zaposlenega na katerem koli delovnem mestu, redno ali začasno, kakor vodje služb in poslovodstvo. Vsi smo v tej druščini, vsak na svojem mestu še kako pomembni. V naši hiši ni bolj ali manj pomembnih delovnih mest, uglednejših ali manj uglednih, so pa različna in pri nekaterih je več odgovornosti, čeprav tudi tega ne želim pretirano deliti, saj nobeno delo ni dobro opravljeno, če ni tudi odgovorno. Hvala vam, da lahko to pisemce tako začnem kot sem ga, in ni leporečno, temveč iskreno in ustreza dejanskemu. Seveda so tudi nesporazumi, ki pa kažejo enkratnost vsakogar izmed nas in so prej sad naših značajskih potez kot pa pomanjkanja odnosa do hiše. V vsaki družini je tako, kako naj bi ne bilo tako v širši ustanovi. Je pa to, da smo lahko v okolju, v katerem preživimo skoraj tretjino delovnega dne, takšni kakršni smo, tudi veliko bogastvo. Želim vam izreči nekaj za začetek leta. Bežno smo si že voščili, v roke si letos ne segamo, kaj šele objemamo, tudi običajnega praznovanja nimamo. Sem pa vesel, da je gornja uvodna misel lahko kar voščilo, kaj boljšega naj si želimo kot to, da se stvari med nami tako nadaljujejo. Potrebno je dodati le še to, da bi se za to še naprej trudili in da bi vam bilo lepo tudi v domačih okoljih, kar pa je, če je na delovnem mestu lepo, da se spoštujemo in imamo radi, tam temeljno in odločilno.Upali smo na ponovoletno srečanje, kot je pri nas v navadi, pa na marsikaj tudi že prej, a še ni nastopil čas in zelo obetavnih izgledov tudi še ni. Ostaja nam le, da vztrajamo in v tem je največ, kar trenutno lahko naredimo. Vztrajnost pa je tista, ki nas vodi v prihodnost in se je doslej še vedno izkazala. Pomislimo, kdaj nas je epidemija prvič oplazila, kaj vse smo ob njej že doživeli, pa na prve okužbe in potem na tolike in vedno nove a smo še vedno tu. V nekaterih stvareh še bolj trdno kot sicer. To dela vztrajnost in zaupanje; v drug drugega in v naši hiši tudi v Božje varstvo in priprošnjo naših zavetnikov. Naj tako ostane in s svoje strani in strani nas ustanoviteljev vam to zagotavljam.Z zaupanjem, vztrajnostjo in seveda tudi z zavzetim delom pa bomo zagotovo prišli tudi do dneva, prve srede, ko se bomo lahko Bogu in drug drugemu zahvalili, sproščeno poveselili, nazdravili, zaplesali in verjemite, da si bomo dali duška, saj imamo razloge za to. Takrat načrtujemo, da bomo povabili tudi vse, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Upamo in želimo da bo kmalu ta dan.Poleg nekaj priložnostnih daril iz projekta Dolgotrajne oskrbe vam prilagam ob tem pismu še zadnjo številko Zvona s hriba. Toliko odziva na to našo revijo kot to pot, še nismo dobili. Hvala vsem, ki ste jo oblikovali s svojimi prispevki in delom. Postala je res naša ter odsev življenja v hiši. Povabljeni, da nadaljujemo s sodelovanjem, zato pomislite, kaj bi lahko kdo še prispeval, napisal, spomnil, saj je več kot očitno, da imamo v hiši veliko več talentov kot smo si lahko mislili. Ne skrivajte se, bodite pogumni in podelite z vsemi malo sebe, občutij ob delu in vaših sporočil, ki bi jih želeli deliti z drugimi.Še enkrat, hvala vam za vse kar ste in kar počnete. Povabljeni, da si to delimo, kot si delimo tudi oblikovanje; če je treba, tudi s kakšno iskrico. Tam nastajajo še posebej lepe in izborjene stvari. Naj nas tako v našem skupnem prizadevanju za Dom kot v osebnem življenju vsakogar izmed nas spremlja Božji blagoslov in priprošnja sv. Jožefa ter vseh naših zavetnikov in tako pojdimo v leto, ki smo ga začeli.

Jože Planinšek CM

Celje, 7. januarja 2021

Deli.