leto 21
št. 34
15. september 2016
Spoštovani,
šolsko leto se je začelo, kar pa ni pomembno le za otroke, dijake in študente ampak nekaj, kar nas vse zaznamuje in to bolj kot si mislimo. Tako smo naravnani. Sicer je pa življenje tako ali tako ena sama šola in ni čudno, da je šolski čas pomenljivejši od koledarskega. Tudi oznanjevalno smo podobno naravnani. Ko tekom let sledimo prireditvam na Jožefovem hribu, opažamo glede na obisk in odziv ljudi podobno. Počitnice so le za lahkotnejše stvari, resnejši odziv pa je jeseni, pozimi in spomladi.
Šola pa ni le tista z razredi in poukom, še veliko bolj je šola življenje samo, kjer ni ocen, so pa druga, včasih kar nepredvidljiva ocenjevanja. Obe sta pomembni, brez ene ali druge bi lahko postali pokvarjeni izobraženci ali pa neizobraženi modreci. Razlika med njima je le v tem, da je eni odmerjeno število let, druga pa je trajna. K tej drugi, tudi na Jožefovem hribu v zadnjih dveh desetletjih, skušamo nekaj dodajati. Tako smo spet pripravili »šolsko leto« različnih priložnosti pestrih vsebin, upamo da za vsakogar vsaj nekaj, kar ga bo nagovorilo. Z veseljem bi radi to leto še posebej praznovali z vami vsemi in to kar dva jubileja. Najprej dvajset let delovanja Doma sv. Jožef, nato pa še štiristo let življenja Misijonske družbe, lazaristov, ki že sto petinšestdeset let zaznamujemo ta hrib.
Spet malo predrzno a z vso spoštljivostjo, prinašamo po vseh domovin naš Napovednik in nekatere spodbude, oziroma povabila. Nikogar ne želimo motiti, bomo pa veseli vašega odziva, tam čutimo, da je naše delo smiselno.
Misterij, »BOG KLIČE«
na Jožefovem hribu v nedeljo,18. septembra ob 19. uri pred cerkvijo.
Pet let nas je nagovarjal Slehernik, ki je mnogim, zlasti pa nastopajočim, kar malo stopil pod kožo. Morda tako zelo, da ga bomo kdaj še oživeli. Človek ničemur, kar je dobro nikoli ne sme dokončno reči ne. Če bo vse po sreči, že načrtujemo za prihodnje leto spet veliki misterij in sicer Calderonov Veliki oder sveta.
Letos pa smo z manjšo skupino pripravili zanimiv, sodobnejši misterij akademika dr. Nika Kureta, ki je po materi in tudi šolsko izšel iz Celja, saj je obiskoval našo znamenito gimnazijo, današnjo Prvo. »Bog kliče« vsebinsko posega v pred in porevolucionarna leta prve polovice prejšnjega stoletja a s sporočilom, ki je trajno in še kako nagovorljivo tudi danes. Naši mladi so neutrudni, česar smo zares veseli. Najlepši izraz tega pa bo, če se nas bo v nedeljo zvečer veliko zbralo na hribu in jim bomo skupaj prisluhnili in to ob stvareh, kjer človek osupne. Pridite in povabite še druge, zagotovo nikomur ne bo žal večera. Prireditev bo v vsakem vremenu, saj bo v primeru dežja v cerkvi.
»Žegnanje«
sicer ni slovenski izraz a si ob njem najbolj slikovito predstavljamo v naši tradiciji dan posvetitve krajevne in župnijske cerkve. Ponekod temu dnevu rečejo tudi Sejem ali pa Shod in podobno, kar izraža, da je bilo na tisti dan zbranih okrog svetišča zelo veliko ljudi, ki so prišli skupaj, se sešli – shod. Toliko jih je prišlo, da so prišli tudi trgovci in kramarji, ki so ponudili množici svoje izdelke in cerkveni del dogajanja nadaljevali nato še s sejemskim – sejem. Ne enega ne drugega pri nas za enkrat še ni bilo začutiti, saj je naša cerkev posvečena šele od leta 2002 in dogodek še ni nekaj tradicionalnega. To pa je lahko celo privilegij, da se na ta dan še toliko bolj posvetimo njegovi duhovni razsežnosti. Povsod nas združuje nekaj osrednjega, če družina, skupnost, kraj ali karkoli, kjer se združujemo ljudje, nima srca, je težko biti skupaj. Nasprotno pa, kjer je osrednje nekaj lepega, srčnega in svetega, je kot žar, ki nas privablja, da se združujemo. Kar poznamo človeško zgodovino, poznamo tudi združevanje ljudi okrog posebej zaznamovanih mest, dreves, vrhov in podobnega. V judovstvu so to oltarji, žrtveniki, skrinja zaveza, šotor in končno tempelj. S krščanstvom pa je srce skupnosti postal kraj lomljenja kruha v prvih skupnostih in kmalu v začetku ter vse do danes cerkev. To so bile v zgodovini prve skupnosti, saj je povsod bila prav religija tista, ki je začela ljudi povezovati, kar pomeni besedica »religiare« – povezati. Vsa druga združevanja so nastajale mnogo kasneje in so izšla iz religioznih. Z žegnanjem praznujemo izvor vseh naših združevanj in povezovanj. V tej luči, vsaj do neke mere zagotovo, lahko razumemo našo sodobno medsebojno razdeljenost, še posebej tam, kjer ni več občutka za »žegnanja«.
Naša »žegnanjska« nedelja je ena pred Slomškovo v septembru, na ta dan je bila posvečena naša cerkev. Letos je to 18. septembra.
Vabljeni k mašam, tako zjutraj ob osmih kot k slovesni ob desetih, ko bo tudi birma, ki je pri nas vedno povezana s to nedeljo. Gre za praznik nečesa svetega med nami, naše cerkve, s tem pa za utrjevanje občutka za sveto, ki ima veliko širši pomen od le cerkvenega. Dokler bomo imeli občutek za sveto, se nam kot skupnosti in človeštvu ni treba bati razsula.
Dan bomo zvečer še dopolnili in sklenili z uprizoritvijo misterija, ki pa je spet nekaj svetega in kaže, da tudi mladi niso izgubili občutka zanj.
Osrednje slovensko misijonsko praznovanj
bo pri nas na Misijonsko nedeljo 23. oktobra 2016 ob 15. uri.
Misijonsko nedeljo ali Svetovni Misijonski dan praznujemo po vseh župnijah. Vsako leto pa je tudi osrednja slovesnost za vso Slovenijo v eni izmed škofij, letos je na vrsti škofija Celje, ki je izbrala za ta dogodek prav nas. Ob 15. uri bo na glavnem dvorišču pred paviljonom misijonsko slavje, ob 16. uri pa slovesno somaševanje duhovnikov in misijonarjev. Že sedaj si zabeležite ta zanimiv in lep dogodek. V primeru dežja bo seveda slovesnost v cerkvi.
Z nami bodo na ta dan tudi vse predstojnice sester usmiljenk iz Evrope in naš generalni superior – vrhovni predstojnik za lazariste in usmiljenke po vsem svetu iz Rima, ki je dve leti bival med nami in bil letos izvoljen na to mesto, g. Tomaž Mavrič. Ravno v teh dneh bo potekalo v našem Domu njihovo osrednje letno srečanje.
Martinovo in Jožefovo
nas bosta to leto posebej zaznamovala, saj z njima praznujemo dvajset letnico prve prireditve v Domu in njegove blagoslovitve. Na predvečer sv. Martina, v četrtek 10. novembra ob 16. uri že sedaj lepo povabljeni v naš Dom. Ob prigrizku bomo dnevu primerno nazdravljali, za pesem in razpoloženje pa bodo poskrbeli; solist ljubljanske opere g. Marko Kobal, znani slovenski citrar Tomaž Plahutnik in naši Fantje z Jožefovega hriba ter Zbor zaposlenih. O vinu nam bo govoril publicist Jože Rozman. Mnogi se še spomnite, kako smo zadnje dni pred Martinovo nedeljo leta 1996 čistili in urejali hišo ter okolico, da smo lahko nato odprli vrata in smo si jo ogledovali ves dan ter ji nazdravljali. Že dvajset let je minilo od takrat, prav je, da se poveselimo tudi sedaj in ji nazdravimo še za v prihodnje.
Šolsko leto v šoli
pomeni tudi začetek verouka v župniji. Vsi ki bi želeli vpisati svoje otroke v veroučno šolo, prav je da to storite vzporedno s šolo, prvi razred tam pomeni tudi prvi razred pri verouku, lahko to storite v župnišču ali recepciji Doma. Tudi, če je kdo morda kakšno leto zamudil ali se šele sedaj sem preselil, vedno dobrodošel
še povabilo
tako na prireditve, ki so pred nami, kot tudi na romanja. Letos je na vrsti še eno in sicer po hrvaškem Zagorju v soboto 1. oktobra. Ko se prijavljate, odslej pridite v recepcijo, kjer boste ob prijavi dobili tudi položnico in boste prispevek v skladu z zakonom o davčnih blagajnah, nakazali na TRR.
Tudi zanimivi in vrhunski koncerti so pred nami; 16. oktobra – Ljubljanski Madrigalisti, 20. novembra – Emona Brass – trobilni kvintet in orgle, 18. decembra – Zbor slovenske filharmonije. Vsi bodo v nedeljo ob 19. Uri.
Hvala vam za pozornost in dobrodošli v Domu sv. Jožef.
