Ob včerajšnjem izjemno bogatem dogajanju na našem tradicionalnem dnevu odprtih vrat dovolite, da objavimo govor naše direktorice, gospe Irene Švab Kavčič, ki skrbno povzame prizadevanja nas vseh na hribu… Vedno dobrodošli na Jožefovem hribu!
“Dober dan, spoštovani,
pozdrav vsem zbranim, domačim: stanovalke, stanovalci, vsi zaposleni in prostovoljci, ki ste danes tukaj, lazaristom, župljanom in vsem obiskovalcem.
Prisrčno dobrodošli vsi gostje: najprej svojci in bližnji stanovalcev, vsi nastopajoči, …
Želim nam res dober dan! Da pogledamo skozi tista očala, ki nam kažejo, kar je dobrega in tega je veliko!
A ker nič kaj rada ne poslušam govorov, si želim, da bi z mano danes sodelovali. Da bi dan odprtih vrat bil res dan nas vseh.
Kako bo potekalo današnje popoldne?
- Ste zunaj opazili tudi voz?
- Ponovitev pustne burke »Zdravnikov strežnik«
- V kuhinji so pripravili posebno jed, ki je ne kuhajo nikjer drugje.
- Tisti, ki zmoremo bomo dan zaključili s koncertom.
Dneva je več kot polovica že mimo. Kaj se vam je danes že dobrega zgodilo?
Prvi stanovalki Doma, ki se je 20. 5. 2008 vselila v sobo, ki si jo je izbrala že med gradnjo doma, se je takrat gotovo uresničila ena od njenih velikih želja. Lahko pa bi tarnala, saj je zapustila zelo lep dom, okolje, ki ga je poznala,… A zanjo je bil to dober dan.
Med nami so trije stanovalci, ki so se vselili v istem letu. Le kaj bi oni dodali? Ali pa tistih 10, ki so z nami več kot 10 let?
Je dober dan tudi za zaposlene? Prvo stanovalko je pričakalo 31 zaposlenih; 7 nas je še sedaj, 5 se jih je upokojilo. Druge je življenje vzelo ali odneslo drugam.
Zakaj bi bil danes torej dober dan?
Ker smo skupaj! Ker vemo, da če nam bo dano, bomo tudi drugo leto na podoben način praznovali naše življenje in delo pod okriljem sv. Jožefa.
Se strinjate z menoj, da so bili temelji za takšno verjetnost položeni že veliko prej, preden je stal objekt Doma, kot ga poznamo? Da se je nekdo zelo potrudil, da imamo možnost izvedbe prireditev, ne le današnje, ampak vseh skoraj 300 svojih in skoraj 400 tujih. Da tu delujejo dramske skupine, pevske zasedbe in zbori, … da se dobro kuha in je?
Velik poklon Misijonski družbi, ki praznuje 400 let delovanja, ustanoviteljem lazaristom in posebej enemu izmed njih. Tudi za današnji dan odprtih vrat so zasluge njegove. Že pred enim letom smo vedeli in načrtovali današnje pestro dogajanje in da bo glasbeni večer pripravil g. Pšeničnik.
Tako kot se je Dom začel graditi v glavi gospoda Jožeta, se vse začne in konča pri vsakem od nas. Kako pričakamo nov dan, kako se veselimo sosedov, sodelavcev, življenja, ki nam je dano. Ne glede na vloge, ki jih imamo na odru življenja, bomo izbrali Dobro, če bomo znali in hoteli videti, prisluhniti potrebam drug drugega in časa v katerem živimo.
Kakšen je vaš odgovor?
Kakšen je moj? Kakšen bi torej naj bil naš odgovor. Ne domišljam si, da je edini pravilen, edini možen, se pa trudimo, da bi bil primeren. Da bi ustvarjali okolje, kjer bi se čutili spoštovane, sprejete, slišane. Zato hvala za vsako dobronamerno opozorilo. Godrnjanje pa raje pustimo v dolini. Mi, tu na hribu, smo bližje nebesom. Nas je ravno pravo število, da lahko najdemo najboljši odgovor za vse nas: stanovalce in njihove bližnje, zaposlene, prostovoljce, lazariste in župljane, pa vse, ki prihajajo k nam.
Dodajamo torej življenje letom, ki so pred nami, z zaupanjem sprejemajmo preizkušnje, ki nas bodo doletele, danes si pa dovolimo praznovati.
Ko vas prosim za pomoč, sodelovanje, si želim, da mi pomagate tudi pri pohvalah.
Hvala gospodu Jožetu za organizacijo, potek in izvedbo tega praznovanja, zaposlenim, ki naredite več, kot piše v vašem opisu del in nalog, hvala prostovoljcem, ki pomagate, da smo danes lahko zbrani v takšnem številu. Hvala vsem nastopajočim, igralcem, pevcem in instrumentalistom, gospodu Danijelu Pšeničniku, da jih je povezal v šopek slovenskih melodij.
Naj bo današnje praznovanje uvod v prizadevanja, da bomo videli Dobro v in okoli nas!”
