Kako se sestavljajo kosti

Verjetno ste že kdaj slišali misel: Če se človek po štiridesetem letu zjutraj zbudi in ga nič ne boli, je mrtev. Starostno mejo sicer nekateri premikajo navzgor, na petdeset ali šestdeset let, ampak misel ostane kljub temu nespremenjena. To pomeni, da ima človek z leti vedno več bolečin v kosteh. To ni nujno znak kakšne bolezni, ampak preprosto znak staranja. 

Ob tem pa je zanimivo videti,kako različno ljudje na to reagirajo. Mnogi o tem sploh ne govorijo. Zjutraj vstanejo, telovadijo, se razmigajo in dan gre normalno naprej. Včasih so bolečine povezane tudi z vremenom in ostanejo prisotne čez dan, ampak s tem so se naučili živeti. Drugi spet začnejo stokati in hoditi okrog zdravnikov. Kot da so središče sveta in kot da se samo njim to dogaja. Od zdravnika pa seveda pričakujejo, da jim bo s primernimi zdravili odpravil vse težave in bodo spet lahko živeli kot pred dvajsetimi, tridesetimi leti. Potem pa so seveda vedno znova razočarani, ker to preprosto ni mogoče.

Prav o tem se pogosto pogovarjam z ljudmi. Sama tovrstnih težav res nimam veliko, mi pa ljudje marsikaj pripovedujejo. Neka gospa mi pogosto pravi: »Najprej moram zjutraj sestaviti kosti, kar mi včasih bolj, drugič spet manj uspe. Potem pa se dan odvija normalno naprej.« Prav všeč mi je to njeno sestavljanje kosti, o katerem pripoveduje zelo humorno, brez neke tragike. Tako, da je sploh ni težko poslušati, ko včasih o tem pripoveduje.   

Starostna doba ljudi se vztrajno podaljšuje, vedno več stoletnikov je med nami. Seveda je lahko včasih zelo razveseljivo, včasih tudi malo manj. Ob tem pa moramo seveda računati tudi s tem, da je vedno več ljudi, ki si morajo vsako jutro znova sestavljati kosti, da potem lahko živijo. In če po tem sestavljanju kosti lahko zadovoljno živijo, je lepo. 

Deli.