Dan odprtih vrat Doma sv. Jožef

DAN OPDRTIH VRAT DOMA SV. JOŽEF CELJE

Spoštovani,

v Domu sv. Jožef se vsako leto 20. 5. spomnimo vselitve prve stanovalke v Varstvo starejših. Z dnevom odprtih vrat utrjujemo povezanost vseh treh dejavnosti: varstva starejših, orglarske šole in duhovno prosvetne dejavnosti. Njihovo prepletanje se odraža v delovanju hiše, ki se odpira navzven in poskuša biti prostor srečevanj, dialoga in odprtosti. Naši ustanovitelji lazaristi, župljani, stanovalci s svojimi bližnjimi, slušatelji, obiskovalci in zaposleni gradimo skupnost, kjer se vsak čuti sprejetega in razumljenega.

V zadovoljstvo nam je, da smo s stanovalci za naša prizadevanja dosegli srebrni certifikat, ki ga na svetovni ravni za vključevanje montessori prisotpa v življenje starejših in  oseb z demenco podeljuje Center for Applied Research in Dementia. Kot prvim na svetu je isti center podelil srebrno priznanje tudi zaposlenim v Domu sv. Jožef, ki v naših medsebojne odnose vključujemo montessori načela. 

Z letošnjim praznovanjem želimo poudariti prav vidik sprejemanja in povezanosti. S Celjsko folklorno skupino in klapo Dalmari bomo tkali vezi med dvema glasbenima izročiloma, ki se nas vsako na svoj način, globoko dotakne. Ne glede na starost ali okolja iz katerih prihajamo bomo praznovali in se veselili drug drugega ter Doma, ki nas povezuje. 

Vabimo vas,
da se nam 20. MAJA 2024 ob 16. uri pridružite
in nas s svojo prisotnostjo v teh prizadevanjih podprete.


Z željo po našem snidenju vas lepo pozdravljamo, 

Irena Švab Kavčič,
direktorica s sodelavci

Vstop prost – vabljeni!


Klapa Dalmari je nastala spomladi leta 2009 kot vokalna sekcija Hrvaškega kulturnega društva Maribor (HKDM). V HKDM so namreč klapsko petje prepoznali kot vzvod za spodbujanje dobrososedskih odnosov med Hrvaško in Slovenijo – kar bi politika razdrla z razgretim govorom, bi poskušali zašiti s klapsko pesmijo. Umetniški vodja Marko Mandir je še kot Zagrebčan svoje dragoceno znanje pridobival v priznani klapi Jelsa, večkratni nagrajenki nacionalnega Festivala dalmatinskih klap (FDK) v Omišu. Dalmari so leta 2014 neuradno debitirali kot gostje na Večeru debitantov FDK v Bolu na Braču, letos, pa so postali viceprvaki letošnjega Festivala dalmatinskih klap v Omišu (ki, tako kot Unesco, varuje klapsko petje kot nematerijalno kulturno dediščino). Prvič v več kot polstoletni zgodovini tega prestižnega, nacionalnega festivala se je slovenski klapi uspelo zavihteti tako visoko, po mnenju publike in žirije. Spomladi bodo obhajali 15. obletnico in tudi v prihodnje nameravajo most prijateljstva med Slovenijo in Hrvaško barvati z lepim petjem.

Leta 1973 je bila v Celju na pobudo Eda Gaberška – Ježa pod okriljem KUD ŽPD France Prešeren in pokroviteljstvom takratne ZKO Celje ustanovljena Celjska folklorna skupina. Njen glavni namen je bil in še ostaja ohranjanje ljudskega izročila s pomočjo plesa, pesmi in petja. Takratnih osem plesnih parov, harmonikar in njihov vodja so z železno voljo, vztrajnim delom in zagnanostjo postajali nepogrešljivi ustvarjalci celjske ljubiteljske kulture, njihov dober glas pa se je kmalu ponesel tudi zunaj meja domačega kraja in domovine. Za svoje delo je skupina leta 2008 prejela najvišje priznanje Občine Celje – Srebrni celjski grb, na kar smo njeni člani še posebno ponosni.

Ker je vodilo Celjske folklorne skupine strokovnost in kakovost, se redno udeležuje izbornih srečanj slovenskih folklornih skupin. Njeni člani se radi udeležijo tudi gostovanj v tujini, kjer vedno s ponosom in zanosom predstavljajo Celje in Slovenijo. Svoj program so doslej imeli priložnost predstaviti v devetnajstih državah članicah EU, Turčiji, Švici, Bosni in Hercegovini, Črni Gori, Srbiji, Makedoniji, Braziliji, Egiptu, Alžiriji in Južni Koreji. Povsod so bili dobro sprejeti, večkrat pa tudi nagrajeni s posebnimi nagradami (kot sta na primer posebna festivalska krona v Reimsu – Francija in nagrada za kostume v Sidi Bel Abbèsu – Alžirija ipd.).

Plesno izročilo je naša kulturna vrednota. A treba je poudariti tudi vzgojni pomen skupine in njenega delovanja. V skupini se razvijajo pomembne vrednote, kot so odgovornost, spoštovanje, vzajemnost in požrtvovalnost. Še zlasti je to pomembno za delo z mladimi, ki so jim starejši člani dober vzgled. V skupino si želijo privabiti čim več mladih, zagnanih članov, s katerimi bi širili slovensko plesno izročilo.

Člani skupine se redno udeležujejo strokovnih seminarjev s področja plesa, glasbe, petja in kostumov. Sadovi uspešnih izobraževanj so se pokazali v novih odrskih postavitvah. Do osamosvojitve Slovenije je imela skupina v programu plese celotne takratne skupne države Jugoslavije. Sedaj predstavlja slovensko ljudsko izročilo, v njenem repertoarju je trenutno osem plesnih postavitev. Skupina se  lahko pohvali tudi z glasbeno in pevsko sekcijo, ki delujeta pod vodstvom članov skupine.

Za vse plesne postavitve ima skupina tudi posebej narejene kostume. Da so plesni nastopi vedno tudi kostumsko urejeni, je zaslužna skrbna članica-garderoberka skupine, ki oblačila vedno ustrezno pripravi, uredi in tudi zašije. Skupina je ponosna, da je s sodelovanjem in terenskim delom Eda Gaberška in Marije Makarovič nastala knjiga Kozjansko z natančnimi opisi, rekonstrukcijami in kroji noš za to območje. Na podlagi teh raziskav je izdelala kostume za svojo postavitev kozjanskih plesov.

Celjska folklorna skupina deluje popolnoma prostovoljno in ljubiteljsko. V današnji materialistično naravnani družbi je to še posebna odlika. Nešteto ur je podarjenih, nešteto noči prebedenih ob snovanju novih programov. Pranje in čiščenje kostumov, popravila obutve, čiščenje garderobnih prostorov, številne neplačane vožnje na nastope in nazaj, vse to in še veliko več je mogoče samo z veliko mero idealizma. A vse je poplačano ob skupaj preživetih urah s prijatelji, kar so plesalci in glasbeniki postali v vseh teh letih. Vse je poplačano, ko jih preplavi radost ob vsakem srečanju, druženju, tudi po koncu vaj in nastopov. Vse je poplačano z aplavzi obiskovalcev njihovih koncertov, nastopov.

Celjska folklorna skupina je hvaležna svojim donatorjem, ki vedno znova prepoznajo njen trud in ji pomagajo z materialnimi in finančnimi sredstvi.

Ponosni člani Celjske folklorne skupine!

Vokalno skupino Fantje z Jožefovega hriba sestavljamo člani iz župnijskega občestva Sv. Jožef nad Celjem in okolice, ki nam je dragocena lepa pesem in druženje. Sicer amaterji a z veliko dobre volje, smo se ob mnogih prireditvah v okviru Doma sv. Jožef,  navdušili in združili v prepevanju ter prvič nastopili pred občinstvom ob martinovanju leta 2012. Dobili smo veselje in zaživeli kot skupina v župniji in v okviru dejavnosti Doma sv. Jožef, kjer od takrat naprej kar redno skrbimo na različnih prireditvah za prepevanje, sami ali pa v sodelovanju z drugimi skupinami na hribu. Naš izbor pesmi je različen, v glavnem fantovske ljudske pa tudi narodne in domovinske ter seveda bogoslužne in tudi umetne. Program prilagajamo potrebam ob prireditvah. V skupini nas je ves ta čas osem ali več, sicer pa želimo biti odprta zasedba. Vodi nas Primož Krt, v pomoč pa sta mu tudi Andrej Gubenšek in Anja Logar. Skupino sestavljamo: I. tenor; Miha Lokovšek, Luka Kolman, Jan Čater, II. tenor; Urban Šajn, Aleš Logar, Gaber Camloh, Matej Užmah, I. bas; Andrej Gubenšek, Janže Kenda, Simon Mlakar, II. bas; Lovro Tacol, Domen Gobec, Vid Krt, Anže Lipičnik.

Deli.