Odkar človek živi, tudi umira. Ko se rodiš, je edino, kar se bo v tvojem življenju prav gotovo zgodilo, to, da boš tudi umrl. Ne vemo, kdaj in kako in je tudi dobro, da je tako. Najbolj pomembno je, da znamo življenje, ki ga živimo, napolniti tako, da ga doživljamo kot smiselno in se ga veselimo vsak dan znova. Zavest, da se bo naše življenje v takšni obliki, kot ga živimo sedaj, nekega dne končalo, nam lahko pomaga, da ga živimo še bolj zavestno in mu damo še večjo vsebino.
O vsem tem bi lahko dolgo razmišljali in se pogovarjali. Večina ljudi se o tem sicer raje ne pogovarja, potem pa se ob določenih dogodkih predramijo tudi mediji. Tako je bilo letos spomladi veliko govora o tem, kje in kako naj bi ljudje umirali. Včasih si dobil občutek, da to sploh ne gre, če niso izpolnjeni določeni pogoji. Potem pa so se moji dobri znanci obrnili name z vprašanjem: »Povej, ali je humano umiranje res tako drago?«
Ne, sploh ne. Ni pa tako preprosto. Pomembno je samo, da imaš ob sebi ljudi, lahko samo enega človeka, ki mu ni vseeno, kako je s teboj, ki ne bo zbežal stran, tudi če bo zelo hudo, ki bo znal poiskati pomoč, ki jo boš morda potreboval, ki ti bo pomagal, da ohraniš svoje človeško dostojanstvo do zadnjega trenutka. Vse to so stvari, ki se jih ne moreš naučiti iz knjig in plačati z denarjem. Tu gre za odnos, do sebe in do umirajočega. Gre pravzaprav za duhovnost, ki jo Bolj kot kdajkoli v življenju potrebuje človek v času umiranja ob sebi nekoga, ki mu bo pomagal srečati se s tisto veliko resničnostjo, ki se ji vsi bližamo. moramo razumeti širše kot samo religioznost. Vera je človeku v veliko pomoč, moramo pa priznati tudi nevernim ali drugače vernim, da to znajo.
V zadnjem času je skrb za umirajoče postala posebna veja medicine, paliativna oskrba. To lahko samo pozdravljamo, saj pomaga omiliti marsikatero težavo, na primer bolečino. Spremljanje umirajočih pa je še veliko več kot to. Prav je, da postaja paliativna oskrba vedno bolj del medicine. Ni pa to dovolj za humano umiranje. Bolj kot kdajkoli v življenju potrebuje človek v času umiranja ob sebi nekoga, ki mu bo pomagal srečati se s tisto veliko resničnostjo, ki se ji vsi bližamo.
