25. april 2022 – 7. dan: Palas de Rei – Arzua

Napisali romarki: Mira in Olga; fotografije: Mira

Še malo utrujeni, z razbolelimi udi in ožuljenimi prsti zjutraj pridemo na zajtrk. Po prebranem evangeliju dneva, duhovni spodbudi in jutranji molitvi smo že na ulici. Za spremembo že zjutraj začnemo pot razmeroma sami, s svojimi mislimi in željami.

Zopet nas vodi pot med drevjem in potoki, poslušamo ptičje petje. Poskušava moliti, pa vedno znova misli odtavajo stran. Premišljujeva o naših dragih doma. Pa jim ni hudega. Premišljujeva tudi o ljudeh, s katerimi romamo skupaj. Ne vem kako je mogoče, da se je našla skupina ljudi, ki se ni poznala, danes pa smo že pravi prijatelji. Vsak je poseben, vsak unikaten, vsak prijazen, pripravljen vsakemu vedno pomagati. Ljudje, ki ti sežejo v srce. Ko hodiva in premišljujeva, sva srečni, da nam je Bog poslal na pot tako dobre ljudi. Postali smo prijatelji, in upava, da ostanemo prijatelji za vedno.

In premišljujeva, da imamo med sabo čudovitega romarja, ki nas spodbuja, bodri in zraven čudovito kuha. Ko pridemo utrujeni, nas vedno čaka večerja, ki je boljša od vsake hotelske. Naš kuhar Jože si zasluži tri michelinove zvezdice. Tudi Vili in Luka imata vse zasluge, da je pri hiši red. Ko se hodi, se hodi, ko se je, se je, ko se moli, se moli.

Pot postaja lepa, duša mirna, korak vesel. To je najin Camino. Zvečer se zberemo še v cerkvi. Duhovnik pozdravi slovenske romarje, vošči praznik Markom in na koncu med nami zadoni slovenska pesem.

Tako je zaključen današnji romarski dan. Še kozarček dobre kapljice, malo smeha in gremo v posteljo v pričakovanju novega dne.

Buen Camino!


Deli.