Besedilo: romarja Miran Prnaver in Lili Grbec ; fotografije Miran Prnaver
Zbudili smo se v lepem jutru. Na verandi nas je čakal dober zajtrk – kot vsako jutro. Po zajtrku pa smo skupaj premišljevali ob današnjem evangeliju o nevernem Tomažu in se spomnili, da je danes bela nedelja – nedelja Božjega usmiljenja. Resnica je samo ena in edina – vse ostalo je le približevanje k njej.
Sledil je približno 25-kilometrski romarski pohod. Kljub malo slabši vremenski napovedi smo romali ves dan v lepem, večinoma sončnem vremenu. Na tem odseku je bilo opaziti vedno več romarjev različnih narodnosti. Med potjo se nas je dotaknil gospod, ki je bil slep, pa je v lepi mali kapeli delil žige v naše romarske listine. Med potjo smo hodili nekaj časa v manjših skupinah, seveda pa na določenih odsekih posamezno, v svojih razmišljanjih, mislih in molitvah povezani s svojimi dragimi.
Korak za korakom, leva, desna, leva, desna … V zgodnjih popoldanskih urah smo tako prispeli na cilj, v Palas de Rei.
Tudi danes smo pridelali kak žulj in novo utrujenost. Po kratkem počitku smo se odpravili k večerji, ki jo je pripravil gospod Jože. Ob čakanju na začetek večerje smo si zapeli še Kekčevo pesem, nato pa zmolili za blagoslov. S polnimi trebuščki smo se odpravili k sveti maši. V polni cerkvi je duhovnik pozdravil tudi našo slovensko skupinico. Sveta maša je bila za nas lep zaključek dneva. Poleg nas je bilo prisotnih veliko mladih različnih narodnosti. Kljub jezikovni različnosti smo bili s petjem in molitvijo lepo povezani. Hvaležni smo za lepo preživet dan in z zaupanjem pričakujemo novega, že 6. dan naše hoje.