6. dan romanja v Kompostelo (četrtek): Lugo – Ponte de Ferreira
Današnja pot je bila mirna, polna tišine in prostora za razmislek. Duhovnik Jože nam je ob jutranji molitvi povedal, da je Camino pot k samemu sebi – a hkrati tudi pot k Bogu, ki nas čaka prav v naši notranjosti. Vsak od nas je kot škatla z vsebino, polna izkušenj, spominov, strahov in hrepenenj.
Ko hodimo, se te škatle počasi odpirajo. Včasih nas preseneti, kaj vse nosimo v sebi. V tišini korakov in med pogovori začutimo, kako nas Bog spremlja – nežno, potrpežljivo, brez sodbe. Pomaga nam, da uzremo svoje šibkosti in jih sprejmemo kot del poti.
Duhovnik Jože je dejal, da se resnični pogovori začnejo šele, ko razodenemo svoje šibkosti – ko si priznamo, da nismo popolni, a kljub temu ljubljeni. In morda prav v tem trenutku spoznamo, da Camino ni le hoja po zemlji, temveč hoja v zaupanju, da nas Bog vodi, tudi takrat, ko ne vidimo poti jasno.
Dan smo zaključili v hvaležnosti – za korake, za skupnost in za tiho gotovost, da nas Bog na tej poti oblikuje od znotraj.
Ana in Marija
Vabljeni, da preberete še ostale zapise naših romarjev tukaj.
