Besedilo in foto: Martina in Mihael Padar
Danes je za nami že 8. dan naše romarske poti, ki nas je vodila od kraja Arcade do kraja Tivo. Pot je bila dolga dobrih 30 kilometrov, zato smo se na predvečer dogovorili, da na pot krenemo prej kot običajno in se vsaj delno izognemo vročini. Po zajtrku, jutranji molitvi in prebrani Božji besedi smo dobili konkretne iztočnice za razmišljanje. Prva misel iz Janezovega evangelija je bila »Trda je ta beseda, kdo jo more poslušati?« Porajala so se nam vprašanja in misli, kaj so razlogi in nameni našega romanja v Santiago. Ali je merjenje lastnih moči in telesne zmogljivosti vse, po kar smo prišli? Vsekakor ne, v nas počasi tli želja po bolj pristnih medsebojnih odnosih in želja po globljem odnosu z Bogom.
Jutranji del poti nas je vodil skozi spečo vasico, preko čudovitega kamnitega mostu, ki jo je obarvalo živahno petje ptic. Prvi vzpon je poskrbel, da smo se vsi dobro predramili. Ob prihodu v mestece Pontevedra smo si ogledali cerkev Device romarice in se čudili nad častitljivo starostjo španskih cerkva.
Dolgo pot je vsak izmed nas doživljal na svoj način, s svojimi mislimi, ki smo si jih podelili ob zaključku dneva. Vedno bolj se čuti naša medsebojna povezanost, iskrenost in pozornost drug do drugega.
Miljniki (kamnite označbe s školjko in km razdaljo) ob Jakobovi poti nas pozdravljajo in oznanjajo, da se bližamo cerkvi našega priprošnjika, sv. Jakoba.
p.s. Miha je zakon! Urhu pusti spati – večna hvaležnost!
